O iskrenosti

Pravimo, kako pomembna nam je iskrenost. Da moramo biti iskreni. Da je to vrednota.

No, tega, da na Instagramu napišeš, da si žalostna, pa ravno ne rabiš pisati, ker izpade, kot da se smiliš sama sebi. In ker takoj dobiš nasvet, da moraš samo pozitivno misliti in bo vse v redu.
Rečemo, da naj ljudje delajo kaj želijo…  samo, da pa je ona to naredila, to pa ja ni normalno.
Rečemo, povej po resnici, poveš po resnici, ki žal ni lepa… in slišiš, ja kaj si te tako negativna.
Rečemo, bodi naravna, ampak poglej to, kako se ti sivi lasje vidijo, kaj se ne boš pobarvala?

Iskrenost poveličujemo, ampak samo do določene mere. Do tam, kjer nam je še sprejemljivo in se počutimo dobro. Kričimo s floskulami, “bodi ti”, “bodi svoj”… potem pa, ko je nekdo ravno to, sam svoj, nam je velikokrat moteč. Lahko si ti, lahko si svoj … ampak samo, če je to še v skladu s pravili, ki jih je postavil kdo?

Vem, da je to naš avtomatizem, da govorimo o drugih, da komentiramo druge, da delamo sodbe na podlagi prvega vtisa… vsi to počnemo.  Hkrati pa se ob tem lahko tega tudi zavedamo in  tudi sami sebe udarimo po prstih, se ustavimo in si rečemo, “ne, ne bom se šla te igre”.  Nihče ni popoln in vsak od nas kdaj pomisli kaj negativnega ali grdega. Prav tako, je vsak kar je, vsak ima svoje razloge, da je naredil kar je naredil, rekel kar je rekel, … Odgovarjamo samo sebi. Tukaj se začne… pri iskrenosti do sebe.

18403496_540870796081864_3613230049368070643_n

Vprašam te, kako si?

Vprašajo te …
koliko si star,
katero šolo si končal,
kaj delaš
in kakšno imaš plačo.

Vprašajo te …
kako ti je ime,
kako te kličejo,
kje si doma
in kateri si.

Nihče te ne vpraša, kako si.

Vprašajo te vse tisto,
kar ne bi bilo potrebno,
pa je toliko drugih, dobrih vprašanj.

Na primer, če rad bereš.
Če imaš koga rad in
kdaj si se nazadnje iskreno od srca nasmejal?

Koliko pristnih objemov si v življenju dal?
Koliko pristnih objemov si prejel?

Koliko od 1 do 10 si želiš početi kaj drugega?

Če ti je všeč, ko se stuširan uležeš v posteljo s svežo posteljnino?

Kdaj si se nazadnje napil?
Kdaj si nazadnje rekel “rad te imam”?
Če si že komu napisal pismo na roke?
Kaj misliš o poeziji?
Katera je tvoja najljubša hrana?
Ob katerem filmu si jokal?
Česa se bojiš?
Gledaš kdaj zvezde?
Če koga pogrešaš ?

Ali enostavno samo …

Kako si?

wp-1580845440361.jpg

Kamor greš

Kamor greš, tam so razpotja bodočih ravnin,
kjer si bil si pustil neobvladljiv spomin.

V tvojih očeh letni časi prebirajo dni,wp-1580759333283.jpglistajo sanje in stopajo v večnost noči,
in koraki razpleteni po obokih neba,
se v hitrem valčku bližajo pragu sna.

S hrepenenjem zreš na gladine neznanih globin,in se najdeš za ogledalom naključja sin.

Tvoje roke, polne sanj in davnega prahu,

pretkane s črtami veselja in strahu,
pišejo zgodbe, rišejo freske po poteh miru,
in se trudijo, da si tu, da si tu.

Mostovi škripajo, brvi nihajo pod teboj,
preveč si naložil, preveč vlečeš za seboj.

Kamor greš, tam so razpotja bodočih davnin,
kjer si bil si pustil bežeč spomin,
in koraki razpleteni po sencah neba,
se v kratkem valčku bližajo pragu dna.

Tvoje roke polne sanj in daljnega prahu,
zemljevidov, veselja, sreče in strahu,
pišejo stihe, klešejo kamen za poti miru,
saj želijo da si tu, da si prav tu.

 

Prijateljstvo

Prijateljstvo velikokrat jemljemo kot  samoumevno. Pa ni. Če skrbiš za stvari, potem trajajo. Tako je tudi pri odnosih. Zato sem danes nedeljo namenila prijateljici. Ni potrebno veliko, samo dogovoriti se moraš. Par ur druženja ob kavici na soncu, ob uživanju v sladoledu in iskrenem pogovarjanju, je neprecenljivih.

Dobri odnosi s prijatelji nas bogatijo. V svet vstopimo kot kristalna krogla, z veliko različnimi odsevi. Tako starši, so tudi prijatelji tisti,  ki pomagajo “spolirati” določene dele, da spremenijo svoj odsev, drugi odseve pa pustijo nespremenjene. Prijatelji na primer lahko izpostavijo vidike ali dajo ideje, na katere, se sami ne bi tako hitro spomnili.

Ljudje smo vrsta, ki se je zmožna postaviti “iz sebe” v vlogo opazovalca – znamo pogledati nase kot drugi jaz. Sposobni smo samorefleksije, lahko si odgovorimo na vprašanja kot so npr.: “Kako se odzovem na kritiko?”,  “Kako se počutim, ko me kdo ignorira?”, … V tem polju kjer stoji ta naš drugi jaz, pa lahko stoji tudi naš prijatelj. Lahko razmišlja skupaj z nami in uporabi vse, kar ve o nas. Na primer, verjetno ve, da se hitro razjezimo ali da potrebujemo veliko spodbude. V tem trenutku pozabi nase in se osredotoči na nas, razmišlja o tem, kako se počutimo mi.

wp-1580669578822.jpg

Januar, adijo

To je to. Januar 2020, adijo. ❤

Prvo poglavje se zaključuje. Meni se ni vleklo. Nasprotno, prehitro mi je minilo. V bistvu sploh ne vem, kdaj je minil ta januar. Niti do pet nisem preštela, niti rokovnika popisala. Niti se še nisem odločila, če se bom v novem letu držala začrtanih ciljev ali se bom bolj prepustila toku. Ne vem kaj bi bilo bolje.

Vem samo, da je jutri prvi februar, da je sobota in da grem v službo. In da nikoli ne moreš vedeti, kaj bo prinesel nov dan.