Prebujenje

Šla bom gola skozi pomladni dež.
Naj izpere z mene vso navlako
prešlih dni.

Pajčevino že v zametku trhlih
in izprijenih vezi.

Željâ upepeljenih sajeIMG_20180416_190329_908
in ugaslih bolečin,
prah razočaranj in spoznanj,
vso rjo dvomov
in sumničenj bednih,
obljub gnilobo,
iz strahopetnosti zlaganih,
in vse blato premišljenih prevar.

Šla bom bosa skoz pomladni dež.
Da mi izmije nôge,
utrujene od blódenja
in od iskanj brezplodnih.

Skoz pomladni dež bom šla.
Morda me prav na koncu póti
le kdo čaka.

Stopiti hočem predenj čista,
s srcem dekletca,
ki še véruje v bajke.

Mila Kačič

 

Pris(o)ten april

To objavo sem nameravala napisati prvega aprila. Pa sem si potem premislila, ker je pač dan namenjen šalam in ta objava ni šala. Torej bi jo naj napisala drugega aprila, to je bilo včeraj in je spet nisem, ker je bil preveč lep dan, ki sem ga skoraj celega preživela zunaj (beri prvi pomladanski dan kot se spodobi, ki ga je bilo škoda zamuditi). Danes smo že tretjega aprila in objava je končno tu.

Zakaj se tako vrtim okrog datuma objave? Ker imam za vas koledar za mesec april. In to ne kakršenkoli koledar, ampak koledar za bolj prisoten april 2018 , ki ga lahko prenesete, sprintate in obesite na hladilnik. Ta moj koledar pa je še toliko boljši, ker se ga ni potrebno nujno držati v takem vrstnem redu, kot si sledijo dnevi. Brez skrbi lahko menjujete aktivnosti med dnevi. Pomembno je le, da katero izmed aktivnosti res naredite, da bo vaš april vseboval tudi kak poln in pris(o)ten trenutek.

Zajeta slika

 

Hvala tebi

Hvala, da si zaprl vrata in  pustil čas ledeneti zunaj.

IMG_20171018_164348_955.jpg

Hvala, da sva se pogovarjala, ko sva molčala.

Hvala, da sva postala dve polobli iste Zemlje.

Hvala tvojemu gostoljubnemu posluhu,
da sem se lahko zatekla,
dobrohotnosti, ki je moj sram sprejela.

Hvala očem, če so videno shranile.

Hvala, če bova ostala, kar sva bila.

(Saša Pavček)

Tako – tako nedelja

Včeraj je bila nedelja. Tako – tako nedelja. V bistvu sploh ni bil slab dan, ampak občutki in misli nedeljskega večera me velikokrat potrejo. Pa ne zato, ker se zavedam, da je pred mano ponedeljek, ko bo treba spet v službo. Prikrade se mi tisti občutek, da nisem dovolj izkoristila vikenda. K temu prispeva tudi spremljanje dogajanja na Facebooku ali Instagramu, ko vidim, kaj vse bi lahko tudi jaz počela pa nisem: zajtrk v postelji,

fotogenični burger za večerjo, romantična kopel v dvoje, izlet na Bled … Vedno bolj nezadovoljna postajam, ko se zavem, da je za mano cel vikend zamujenih priložnosti. Zakaj si nisem naredila popolne sobote ali nedelje? Kaj pri vragu mi je bilo, da sem se lotila čiščenja stanovanja in odpovedala kavico s prijateljico? V celem vikendu mi je namreč uspelo pospraviti stanovanje, oprati umazana oblačila in jih potem pospraviti, zaliti rože in pogledati film (Trije plakati pred mestom, priporočam, mimogrede).

549892_10151762038981562_1453983522_n

Potem ko val otročjega ljubosumja, če mu lahko tako rečemo, mine, pa se zavem, da sploh ni bilo slabo. Sicer res nimam slikovnega materiala za Instagram, ampak meni je bilo fajn obešati mokre cunje na stojalo. Težko in naporno je, če smo cel čas na lovu za srečnimi in veselimi trenutki. Ker bo slej ko prej prišlo razočaranje. Bolj pomembno je užiti življenje v tem trenutku, takem kot je.

 

Že veliko vikendov in nedelj je a mano, ki so bile tako tako, nič posebnega, pač okej. Danes sem ugotovila, da je tudi včeraj bila okej nedelja. Včeraj sem pozabila, da niti ni potrebno da so vse nedelje okej, kaj šele da bi bilo vedno vse nedelje super. Nekatere bodo pač tudi tako tako.