Samomor

Naslov današnje objave je samomor, ker je danes svetovni dan preprečevanja samomor. Ko govorimo o samomorih ponavadi citiramo in navajamo številke. Vsi vemo, da Slovenci izstopamo, v negativnem smislu. Ne bom navajala številk, ker jih ne maram, ker smo samo zaprepadeni nad njimi in nas šokirajo, nahranijo naš del, ki je željan črne kronike in rumenega tiska. Na tisto kar pa je res pomembno, pa hitro pozabimo. Res je to širši problem,  ampak se lahko vprašamo, kaj lahko jaz naredim, da te številke, ne bodo tako grozljive?

Samomor je namreč v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsak od nas. Zato to pišem, ne zaradi številk, ampak zato, da bi se vsak od vas, ki to bere, pomislil pri sebi in pogledal po ljudeh okrog sebe. Odprimo oči in bodimo pozorni na ljudi s katerimi smo v stiku. Včasih moramo sami narediti prvi korak, se spustiti in vprašati kako se nekdo počuti. Mišljenje “če je kaj narobe, mi bo že sam povedal” je lahko usodno, ker, lahko da to tega ne bo prišlo nikoli, ker bo prepozno. Vem, da se se to prebere grozno. In res je grozno. Ampak ne bo nič manj grozno, če se o tem ne bomo pogovarjali. Ko nekdo naredi samomor, opazimo vsi. Žal je takrat prepozno ravno zato, ker se prej nismo pogovarjali, ker nismo bili dovolj pozorni, ker nismo imeli dovolj odprtih oči, ker prej nismo opazili znakov. Ker znaki so.

Ti, ki to bereš in se morda ne počutiš najbolje, ne pozabi, da nisi sam. Vedno je nekje nekdo, ki  te ceni in mu je mar zate. Tudi če ti tega ne pove ali ne pokaže tako pogosto, verjemi, da te bo poslušal, ko mu boš želel povedati, da te nekaj skrbi. Če pa v tvoji bližini res ni nikogar, na kogar bi se lahko obrnil in ki bi mu zaupal, pa obstaja vrsta anonimnih telefonskih številk na katerih so na voljo usposobljeni ljudje, ki so te pripravljeni poslušati in ti pomagati.

Življenje je samo eno. Je dragoceno in neprecenljivo. Je pa tudi negotovo in nepredvidljivo. Ampak nikoli ne pozabi, da nisi sam, da se je  vredno boriti. Najprej zase in potem za druge, ker si pomemben in vreden, tak kot si.

20180910_194532.jpg

 

Ne primerjaj

Ko vsa si od ljubezni:
ko jo misliš,
ko jo kličeš,
ko se ji nasmihaš,
ko jo zapeljuješ,ko jo pišeš, ješ, vdihuješ,
ko jo govoriš,
ko jo jokaš,
ko ti hoče biti strup v drobovju,
ko za njo capljaš utrujena, neuslišana,
ko jo preklinjaš,
ko ti je nenadna rana,
ko ti je obliž na rani,
ne primerjaj istega z enakim,
dneva z dnevom ne primerjaj,
ne primerjaj ga z nočjo,
nikoli mene s tabo,
nikoli sebe z mano:
ljubezni z najino ljubeznijo
nikoli ne primerjaj.
Ne primerjaj, ne primerjaj …

Ciril Zlobec

 

Odkar vem zanjo

IMG_2044.JPG

Odkar vem zanjo,
imajo dnevi modre oči
in vode barvo njenega krila.
Odkar vem zanjo,
veter šumi njen glas
in rože njene besede govore.
Tako rad imam te poletne oblake:
njene korake so spremljali,
ko je čez trave večerne prišla.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Odkar vem zanjo,
sem kot avgustovska noč:
miren, poln zvezd in daljav.

Ivan Minatti

V nedeljo

tumblr_pc6wtdwKPc1vx0xjio1_1280

V nedeljo si bom uredila življenje.
Oblekla bom novo posteljnino.
Zlikala in pospravila bom vsa oblačila.
V nedeljo bom zalila rože.
V nedeljo bom razmišljala o izletu na katerega bi lahko šla, pa nisva.
V mislih bom zaplavala v morju in potem počakala, da sonce posuši kapljice ne moji koži.
V nedeljo ne bom pogrešala tistega, kar sicer pogrešam.
V nedelji bom po dolgem času brala knjigo.
V nedeljo bom šla k maši.
V nedeljo bom večkrat rekla, rada te imam.
V nedeljo si bom uredila življenje.
V nedeljo bom…
če prej ne pride ponedeljek.

Piši mi na zeleno adreso poletja

20180702_171033.jpgPiši mi na zeleno adreso poletja.
Poljubi, ki mi jih pošiljaš, naj bodo zadnje večerne vesti.
Glavo imam polno nekakih čudnih sonetov,
a ni nikogar, da mi oprosti ali ne oprosti.

Danes so se spet nekaj razpisali okrog moje najnovejše zbirke.

Izmislili prave štorije o tem, kdo vse da name vpliva. 
Najbolj je name vplivala neka absolventka germanistike.
A to so zamolčali, kajti, zaboga, le koga to briga.

Kaj koga briga, da si zame Honolulu in Madagaskar in Meksiko,
zgodovina, ki sem navzdolž in počez jo predelal s krvjo.
Tvoje ime ni zašlo v prav noben leksikon,
ni te v nobeni enciklopediji, v nobenem “Kdo je kdo…”

Toda zame si vse. Kot vojaku prvi dan mira
postelja, solze in v vazi cvet.
Tvoje oči so mi edina lektira
v tem dnevu, ki je tu, da odide spet.

(Izet Sarajlić)

Beseda ne more

beseda ne more nikoli pomeniti dotika20180617_085338.jpg
poljub ne more nikoli zamenjati soneta
o poljubu in občutek na koži je neopisljiv
čeprav se nam večkrat zdi da vemo o čem

govorimo kadar ljubimo kadar odhajamo
kajti kdor ima zelo močno rad zelo močno
zapušča si mi rekla nekega jutra ko si zaspala
na moji roki in sem se bal premakniti da se

ne bi prebudila in prestrašila ko za hip ne bi
vedela ali letiš ali padaš ali sem jaz ob tebi
ali samo nekdo drug ki si ga že davno pozabila

beseda ostane nema kadar govori telo si rekla
in sem ti verjel kadar se poslavljaš ne smeš
paziti na besede lahko te prepričajo da ostaneš

si še rekla

Vinko Möderndorfer