Pred jutrom

Prebudim se pred tabo
in te gledam.

Obdana si v spanje
kot v varno kopreno.

Tvoj obraz je
pred jutrom
še bolj droben
še bolj moj.

Čas miruje
kot navzgor zalučan kamen,
ki je obstal v najvišji točki.

Vse se bo začelo,
vse se bo končalo.

Približam se ti.

Tvoj topel dih
se me narahlo dotakne.

Tisti ki ima ljubezen
ima ves čas,
mi sporočaš iz sna.

In dan
se lahko začne.

(V. Möderndorfer)

Kdaj imaš servis?

20181010_174300.jpg

Na fotografiji je moj avto.
Zakaj objavljam svoj avto na svetovni dan duševnega zdravja?
Ker lahko potegnem vzporednico med skrbjo za avto in skrbjo za duševno zdravje.
Sploh Slovenci smo znani po tem, da nam naši jekleni konjički veliko pomenijo in da lepo skrbimo zanje, saj veste, avto je treba zglancat. Tudi na servis vozimo svoje avte in vsako leto na tehnični pregled.  Ponavadi gremo na servis tudi preventivno, preden nam odpove motor zaradi pomanjkanja olja.  Za vsako stvar, sicer res ne gremo na servis. Jaz na primer, tekočino za steklo in antifris znam naliti sama. Tudi gume sem že menjevala  – pri menjavanju gum smo tudi vestni – še predpis imamo, da jih je potrebno menjati do 15. marca oz. novembra.

Zakaj ni oz. ne bi bilo tako tudi pri servisiranju samih sebe – pri servisiranju našega duševnega zdravja?
Kdaj ste nazadnje “menjali gume” pri sebi, se prej pripravili na težke in nepredvidene razmere, ter se tako zaščitili?
Določene stvari lahko naredimo sami, ko pa menjavanje prestav več ne gre gladko, ko luči več ne svetijo,  ko zjutraj preprosto več ne morete vžgati, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč. Če vas ni sram peljati avta k mehaniku, zakaj bi vas bilo sram iti k duševnemu mehaniku? Če vas kdo vpraša, kaj vam je v življenju bolj pomembno, vaš avto ali to, kako se vi počutite, kaj bi odgovorili?

Za vas se gre.

Dejstvo je, da je duševno zdravje neločljiv del celotnega zdravja posameznika. Naše duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev in doživljanja ter vpliva na to, kako razmišljamo, komuniciramo in osebnostno rastemo. Zato je dobro duševno zdravje eden izmed pogojev za dobre medosebne odnose in uspešnost ter posledično temelj za kakovost življenja.

Sprehod in oktobrski izziv

 

Kaj me osreči?

21. Sprehod.

Ta objava je umeščena v kategorijo Kaj me osreči, ker me sprehod res osreči, v bistvu pa gre za novi izziv, ki sem si ga zadala za mesec oktober. V mesecu oktobru bom 22 krat šla na sprehod. Zakaj 22 krat? Ker ima oktober 22 delovnih dni. Če bom lahko šla 22 krat v službo, potem bom zmogla tudi 22 krat na sprehod. Na sprehod, ven iz zaprtih prostorov, na zrak, v naravo. Drugih omejitev glede trajanja oz. intenzitete sprehoda si nisem določila. Najbolj pomembno se mi zdi le, da grem, da hodim. pa ne samo zato, ker ima sprehajanje oz. hoja veliko pozitivnih učinkov o katerih sem že pisala tukaj. Ampak zato, ker sem na in po sprehodu preprosto srečna.

Kdo se mi pridruži?

(sprehode bom dokumentirala na Instagramu, zato se mi lahko javiš tudi tam)

 

Za konec pa še meni ljuba pesem s pomenskim naslovom – Hodaj, ki je junija izšla v novi, malo drugačni različici.

 

Nekaj je v zraku

Danes z vami delim pesem Nekaj je v zraku, enega mojih najljubših pesnikov, Toneta Pavčka. Včeraj bi praznoval 90. rojstni dan. Jaz pa sem pred enim mesecem praznovala poroko in v zraku je bila ljubezen.

20180923_221033

 

Nekaj je v zraku.
Lepega.
Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.
Čuti se.
Sluti.
Kot dih in drget.
Kot šum in šepet v slednji minuti.
Nekaj je v zraku.
Kot vonji cvetlic, kot lučke kresnic svetlečih po mraku.
Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku.

Je to za pesem skrivnostni navdih?
Ali ljubezen?
Njen dih in vzdih?

Samomor

Naslov današnje objave je samomor, ker je danes svetovni dan preprečevanja samomor. Ko govorimo o samomorih ponavadi citiramo in navajamo številke. Vsi vemo, da Slovenci izstopamo, v negativnem smislu. Ne bom navajala številk, ker jih ne maram, ker smo samo zaprepadeni nad njimi in nas šokirajo, nahranijo naš del, ki je željan črne kronike in rumenega tiska. Na tisto kar pa je res pomembno, pa hitro pozabimo. Res je to širši problem,  ampak se lahko vprašamo, kaj lahko jaz naredim, da te številke, ne bodo tako grozljive?

Samomor je namreč v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsak od nas. Zato to pišem, ne zaradi številk, ampak zato, da bi se vsak od vas, ki to bere, pomislil pri sebi in pogledal po ljudeh okrog sebe. Odprimo oči in bodimo pozorni na ljudi s katerimi smo v stiku. Včasih moramo sami narediti prvi korak, se spustiti in vprašati kako se nekdo počuti. Mišljenje “če je kaj narobe, mi bo že sam povedal” je lahko usodno, ker, lahko da to tega ne bo prišlo nikoli, ker bo prepozno. Vem, da se se to prebere grozno. In res je grozno. Ampak ne bo nič manj grozno, če se o tem ne bomo pogovarjali. Ko nekdo naredi samomor, opazimo vsi. Žal je takrat prepozno ravno zato, ker se prej nismo pogovarjali, ker nismo bili dovolj pozorni, ker nismo imeli dovolj odprtih oči, ker prej nismo opazili znakov. Ker znaki so.

Ti, ki to bereš in se morda ne počutiš najbolje, ne pozabi, da nisi sam. Vedno je nekje nekdo, ki  te ceni in mu je mar zate. Tudi če ti tega ne pove ali ne pokaže tako pogosto, verjemi, da te bo poslušal, ko mu boš želel povedati, da te nekaj skrbi. Če pa v tvoji bližini res ni nikogar, na kogar bi se lahko obrnil in ki bi mu zaupal, pa obstaja vrsta anonimnih telefonskih številk na katerih so na voljo usposobljeni ljudje, ki so te pripravljeni poslušati in ti pomagati.

Življenje je samo eno. Je dragoceno in neprecenljivo. Je pa tudi negotovo in nepredvidljivo. Ampak nikoli ne pozabi, da nisi sam, da se je  vredno boriti. Najprej zase in potem za druge, ker si pomemben in vreden, tak kot si.

20180910_194532.jpg

 

Ne primerjaj

Ko vsa si od ljubezni:
ko jo misliš,
ko jo kličeš,
ko se ji nasmihaš,
ko jo zapeljuješ,ko jo pišeš, ješ, vdihuješ,
ko jo govoriš,
ko jo jokaš,
ko ti hoče biti strup v drobovju,
ko za njo capljaš utrujena, neuslišana,
ko jo preklinjaš,
ko ti je nenadna rana,
ko ti je obliž na rani,
ne primerjaj istega z enakim,
dneva z dnevom ne primerjaj,
ne primerjaj ga z nočjo,
nikoli mene s tabo,
nikoli sebe z mano:
ljubezni z najino ljubeznijo
nikoli ne primerjaj.
Ne primerjaj, ne primerjaj …

Ciril Zlobec

 

Odkar vem zanjo

IMG_2044.JPG

Odkar vem zanjo,
imajo dnevi modre oči
in vode barvo njenega krila.
Odkar vem zanjo,
veter šumi njen glas
in rože njene besede govore.
Tako rad imam te poletne oblake:
njene korake so spremljali,
ko je čez trave večerne prišla.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Odkar vem zanjo,
sem kot avgustovska noč:
miren, poln zvezd in daljav.

Ivan Minatti