Postavljanje ciljev

Torej, če hočemo doseči cilj, ki smo si ga zadali, je najbolj pomembno to, kako smo ta naš cilj opredelili in si začrtali pot do cilja.
Obstaja več različnih tehnik postavljanja ciljev. Predstavila bom S.M.A.R.T. tehniko postavljanja ciljev. S.M.A.R.T. model je setavljen iz prvič črk naslednjih značilnosti dobrega cilja:
Specific. Mesaurable. Attainable. Realistic/Relevant. Timely.
Dober cilj je tisti cilj, ki je specifičen, merljiv, dosegljiv, realističen/pomemben in časovno definiran.

Featured image

• Specific = specifičen
Če je naš cilj specifičen so možnosti, da ga bomo dosegli, veliko večje. Da pridemo do specifičnega cilja si moramo zastaviti naslednja vprašanja: KDO je vključen, KAJ želim doseči, KJE se bo to dogajalo, KDAJ se bo to zgodilo, KAKO bom cilj dosegel, ZAKAJ si želim ta cilj doseči.
Primer:
– Splošen cilj: Shujšala bom in bom v boljši formi.
– Specifičen cilj: Do konca junija bom vsak teden trikrat trenirala v fitnesu.

• Mesaurable = merljiv
Če je neka stvar merljiva to potem pomeni, da lahko spremljamo napredek in kontroliramo naše vedenje. Da je cilj merljiv, pomeni, da imamo izdelane konkretne kriterije napredka proti cilju. Če sproti spremljamo oz. merimo naš napredek smo bolj vztrajni, saj sproti doživljamo manjše uspehe, ki nas vzpodbujajo, da vztrajamo na poti k cilju.
Tukaj si lahko postavimo naslednja vprašanja: Kako bom vedel, da je moj cilj dosežen? Koliko? Kako izgleda takrat, ko je cilj dosežen?
Primer: Pot do cilja bom spremljala s tehtnico – vsako nedeljo se bom stehtala.

• Attainable = dosegljiv
Imeti moramo občutek, da dejansko lahko to kar smo si zastavili, naredimo. Ko razmišljamo kateri cilji so nam pomembni in jih želimo doseči začnemo tudi razmišljati o tem kako bi jih dosegli. Upoštevati moramo tudi svoje znanje, svoj urnik-čas, finančne zmožnosti… Če že od začetka ne verjamemo, da bi določen cilj lahko dosegli, je motivacija in vztrajanje veliko manjše, kot pa če si postavimo cilj za katerega verjamemo, da je dosegljiv.
Lahko si postavimo vprašanja: Sem si pripravljen obljubiti, da bom res dosegel cilj?, Sem pripravljen korenito spremeniti moje življenje ali vsaj določene aspekte življenja?, Obstaja še bolj dosegljiv cilj za katerega sem pripravljen delati?
Primer: Cilj »Vsak tedn trikrat bom trenirala v fitnesu«, je verjetno bolj dosegljiv, kot pa če si postavimo cilj »Vsak dan bom trenirala v fitnesu«.

• Realistic/relevant = realističen, pomemben
Realističen cilj je tisti, ki si ga želimo in smo ga tudi zmožni doseči. Cilj je lahko hkrati visok in realističen. Visok cilj je včasih lažje doseči zaradi tega, ker smo za visok cilj tudi bolj motivirani kot za nižji cilj. Če je cilj realističen lahko vidite tudi iz tega, če ste si že kdaj v preteklosti postavili podoben cilj in kak je bil izid ter potem primerjate.

Če nam je cilj, ki smo si ga postavili pomemben si moramo z DA odgovoriti na naslednja vprašanja: Je to vredno truda? Je zdaj pravi čas? Se to sklada z mojimi željami in potrebami? Sem jaz prava oseba za doseganje tega cilja?

Primer: Če imate 40kg preveč in se v zadnjih 5 letih niste nič rekreirali, je verjetno težko dosegljivo, da boste po dveh mesecih že v formi in boste imeli super postavo.

• Timely = časovno definiran
Če naš cilj ni časovno omejen oz. definiran, potem nimamo občutka nujnosti in je lahko v naših mislih tisti znani: saj še je čas… Če pa si postavimo »deadline«, pa se nam zdi naš cilj bolj resen in pomemben ter nas motivira, da trudimo.
Cilj si lahko razdelite tudi na več manjših ciljev ali pa se vprašate:
– Kaj bom za dosego cilja storila danes?
– Kaj bom za dosego cilja storila v tem tednu?
– Kaj bom za dosego cilja storila v tem mesecu?

!!! Nujno je, da cilje, ki ste si jih postavili zapišete! Če ni nikjer zapisan je še vedno samo želja. Cilj je tako bolj stvaren in se čutite bolj zavezani k doseganju cilja. Ko cilj zapišete si ga lahko postavite nekam na vidno mesto (oglasna deska, na hladilnik, vrata…) saj se boste tako vedno, ko boste ta cilj videli, spomnili nanj in boste bolj osredotočeni, saj boste vedeli v katero smer greste.
Cilj zapišemo tako, kot da smo ga že dosegli (Junija imam 10 kg manj) in naj bo tudi pozitivno formiran (Jem zdravo hrano in ne: ne jem sladkarij). To je povezano z našimi mislimi in delovanjem možganov, o tem pa več drugič.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s