Kdo je psiholog?

Velikokrat se mi zgodi, da ko povem kaj študiram oz. kaj bom po poklicu, naletim pri ljudeh na zmedenost, ki izgleda nekako takole:

JAZ: “Sem psihologinja.”

OSEBA: “Aha, a pol boš v šoli delala?”

JAZ: “Ni nujno. Psihologi se lahko na različnih področjih zaposlimo.”

OSEBA: “Ajaa, a boš raje psihiatrinja?”

JAZ: “Ne. Psiholog ni isto kot psihiater.”

OSEBA: “Eh, to najboljše, da odpreš ordinacijo, pa delaj psihoterapije, boš fajn zaslužila.”

Featured image

Da ne bo prihajalo več do takih nesporazumov in zmede, bom v tej objavi razložila razlike med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom.

PSIHOLOG je študiral na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ali Mariboru.

Psihologi se zaposlujejo na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, kadrovanja in organizacije dela, v policiji in v vojski, v zaporih, nevladnih organizacijah,… Ukvarja se z duševnimi procesi, osebnostjo in vedenjem psihično zdravih posameznikov in skupin. Pri svojem delu uporablja različne psihološke metode in tehnike (testi, vprašalniki, opazovanje, intervju,…).

KLINIČNI PSIHOLOG je po zaključenem študiju psihologije in pripravništvu v zdravstvenem varstvu opravil  specializacijo iz klinične psihologije.

Pri svojem delu se večinoma ukvarja z ljudmi, ki imajo duševne težave oz. motnje. V primerjavi s psihologom brez specializacije ima klinični psiholog specialist več znanja s področja psihološkega ocenjevanja in psihološke pomoči. Klinični psiholog je samostojni zdravstveni delavec v zdravstvenih zavodih ali v samostojni praksi.

Nobeden on njiju ne more izvajati zdravljenja z zdravili.

PSIHIATER je študiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru in opravil specializacijo iz psihiatrije.

Ukvarja se s klinično populacijo oz. nudi zdravniško pomoč ljudem z duševnimi težavami in duševnimi boleznimi. Za razliko od psihologa, po potrebi pacientu predpiše tudi ustrezna zdravila (antidepresivi, antipsihotiki…). Ne more pa izvajati psihološkega testiranja. Tako kot drugi zdravniki lahko izvaja samo teste, ki pokažejo skupek psiholoških in fizioloških simptomov in podajo sum na duševno motnjo.

Oba, tako psiholog in psihiater pa imata lahko dodatna znanja iz psihoterapije.

PSIHOTERAPEVT  je največkrat psiholog ali psihiater, ki je opravil še dodatno izobraževanje iz psihoterapije.

Za izobraževanje za psihoterapevte pa se odločajo tudi diplomanti drugih, večinoma družboslovnih smeri, vendar pa  morajo pred tem opraviti še pripravljalni študijski program propedevtike. Če psihoterapevt po izobrazbi ni psiholog, ne more izvajati psihološke diagnostike. Če po izobrazbi ni zdravnik, ne more predpisovati zdravil. Psihoterapija temelji na varnem, sočutnem odnosu med klientom in terapevtem, ki postane model za varne odnose tudi zunej terapevtske sobe. Ukvarja se z zdravljenjem psihičnih težav in motenj (tudi težjih) ter motenj prilagajanja. Usmerjena je v razkrivanje globokih in nezavednih vplivov na posameznikovo funkcioniranje. Cilji psihoterapije so odpravljanje simptomov, spreminjanje osebnostne strukture in osebnostna rast.Psihoterapevtska pomoč je žal večinoma samoplačniška, saj so čakalne dobe v zdravstvu tudi za psihoterapijo zelo dolge.

Psihoterapevtski pristopi se med seboj razlikujejo po tem katere vrste težav odpravljajo, kakšen je cilj in po trajanju psihoterapije. Te različne teoretske pristope bom predstavila v naslednji objavi.

Področje psihološke dejavnosti je v Sloveniji žal še precej neurejeno. Nimamo zakona o psihološki dejavnosti, si pa zanj prizadevamo in je v pripravljanju. To pa pomeni, da se lahko za za psihoterapevte in raznorazne zdravilce izdajajo tudi posamezniki, ki nimajo končanega nobenega priznanega programa. Zato je dobro, da ste na to pozorni.

Še video o trenutni problematiki tega področja v Sloveniji:

http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/kdo-vse-in-za-koliko-denarja-ponuja-psihoterapije.html

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s