Novembrski dež

Pada
novembrski dež
skoz zadnje rumene liste,
obilno,
šumeče,
po deblih lije,
po kandelabrih,
po obraslih zidovih,
bogat
kot snubec
poznega babjega leta,
neustavljiv,
sebe poln, darežljiv,
skoraj glasba,
zagotovo pa godba,
poslušam ga
skoz odprta balkonska vrata,
sam se zdim kakor on,
poln vesolja
in hkrati ves zemeljski,
kostanj si pečem,
mošt si natakam,
te verze pišem,
ah, pa ne vem,
zakaj se nenadoma
ritem bijočih kapelj
iz povabila na ples
prelevi v žalostinko.

Kajetan Kovič

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s