Maske so padle

Pusta je konec in maske so padle. Pa so res?

Nekaterim je pust zelo pri srcu, drugim malo manj. Nekateri komaj čakajo, da lahko nadenejo maske in se prelevijo v pomanjkljivo oblečene medicinske sestre, pridne čebelice, navihane pika nogavičke… Nekateri se maskirajo tako, da se jih sploh ne da prepoznati in uživajo v svojo neprepoznavnosti. Nekateri skozi maske kažejo svoje talente, ki jih drugače ne morejo. Nekateri skozi maske pokažejo kdo si v resnici želijo biti. …

Carl Gustav Jung je rekel, da se v vsakem od nas se nahaja nekdo drug, ki ga ne poznamo.

Mask namreč ne nosimo samo za pust, ampak jih nosimo tudi v vsakdanjem življenju. Eno si nadenemo za šefa, drugo za ljubimca, tretjo za za duhovnika …
Kar je povsem logično, saj je treba prilagoditi vedenje glede na situacijo, da se lažje spoprimemo z različnimi pričakovanji in zahtevami socialnega okolja.
Težave lahko nastanejo, če maske nosimo ves čas in izgubljamo stik sami s seboj. Rekla bi, da je naporno se cel čas truditi biti nekdo drug oz. biti nekaj kar v resnici nisi.
Velikokrat se sploh ne zavedamo, da cel čas igramo in pri tem pozabljamo nase, na to kdo v resnici smo in kakšni si želimo biti – zase. Tega pa ne smemo nikoli pozabiti.

Zanimivo bi bilo, če bi poleg pusta obstajal dan, ko bi vsi bili popolnoma taki kot smo: goli, iskreni, neposredni…
Mogoče bi bilo celo bolj grozno in bi bili bolj prestrašeni kot smo za pust.

Kdo si bil včeraj? Kdo si danes?

Jaz sem bila včeraj Frida Kahlo. Danes sem Mateja.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s