Prebudim se pred tabo
in te gledam.
Obdana si v spanje
kot v varno kopreno.
Tvoj obraz je
pred jutrom
še bolj droben
še bolj moj.
Čas miruje
kot navzgor zalučan kamen,
ki je obstal v najvišji točki.
Vse se bo začelo,
vse se bo končalo.
Približam se ti.
Tvoj topel dih
se me narahlo dotakne.
Tisti ki ima ljubezen
ima ves čas,
mi sporočaš iz sna.
In dan
se lahko začne.
(V. Möderndorfer)
