Ne, ne maram apatičnosti, ker rada živim pris(o)tno.
Živim za ljubezen,
za objeme,
za glasen smeh,
za petje v avtu,
za poln občutek v prsih,
za iskrenost,
za ambicioznost,
za svojeglavost.
Živim za svoj potencial, za občutek koristnosti in produktivnosti.
Živim za prijaznost, za oprosti, prosim in hvala.
Živim za strast, za sijaj v očeh, za ogenj, ki se prižge v meni, ko imam nekaj rada.
Živim za svoje občutke in čustva, občutim in sprejemam jih. Sprejmem jih vse, na lestvici od nemoči do ekstaze.
Živim za potovanja, v nove države, v nova mesta, v nove ulice.
Živim za zahode sonca,
za svež zrak,
za plavanje v morju,
za vonj pokošene trave,
za vonj nove knjige.
Živim za upanje v negotovosti,
živim za hvaležnost v težkih trenutkih,
živim za pomirjenost v lepoti, za lepoto v pomirjenosti.
Mateja moj komentar pod Apatija je bil namenjen tvoji pesmi, čeprav tvoje razmišljanje v Apatiji ni nič manj tvoje. 😉
Všeč mi jeLiked by 1 person
Sem si mislila, ni pomembno kje je, lepo da si pokomentirala, si ena izmed redkih. 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Z velikim veseljem berem tvoja razmišljanja in objave. Sem ena izmed tistih, ki ne najde časa oz. Si ga ne vzame, da bi prebrala nekaj za dušo in tvoje objave so nekaj dobrodošlega za mojo dušo😊.
Všeč mi jeVšeč mi je