Človek mora znati pozabljati s spominom,
ker ni dovolj letnih časov, ur, kazalcev, dotikov,
da bi karkoli lahko bilo dokončno.

Kaj bi nam potem še ostalo,
če bi dež spral vse korake,
ki prihajajo in odhajajo.

Človeka mora znati sovražiti tudi ko ljubi.
In ljubiti, ko je vse mimo,
letni časi, ure, kazalci, dotiki.
Kakšne so lahko še poti,
ko se nasitiš telesa
in ne veš več za bolečino.

Vinko Möderndorfer