Na zanose se najbolj spozna madžarski psiholog in dolgoletni raziskovalec zanosa, Mihaly Csikszentmihalyi-ju (izgovori se: Mihajli Čiksentmihajli). Zanj sem prvič slišala na faksu in si seveda najbolj zapomnila samo posebno ime. Kasneje sem ugotovila, da se gospod ukvarja z zelo zanimivimi pojavi – raziskuje kaj je značilno za ljudi, ki s(m)o v zanosu, kaj ga spodbuja in kakšne so posledice zanosa.

Csikszentmihalyi pravi, da ljudje v stanju zanosa najdejo pristno zadovoljstvo. V tem stanju se počutijo, da jih je aktivnost popolnoma posrkala vase in običajno gre za aktivnost, ki zahteva določeno mero ustvarjalnosti. V tem stanju ˝optimalnega doživljanja˝ se počutijo močne, pozorne, na vrhuncu svojih zmogljivosti in ustvarjalnosti, niso negotovi vase in imajo občutek kontrole in obvladanosti, brez posebnega napora.

V zanosu smo komaj, ko smo močno notranje motivirani, da nekaj naredimo, ob tem čutimo zadovoljstvo, hkrati pa ob tem doživljamo občutek kontrole,

ki gre z roko v roki v tem, da se zavedamo, da nekaj tudi ZMOREMO narediti (čeprav v stanju zanosa naredimo še več in bolje kot smo mislili, da znamo). V stanju zanosa nimamo občutka, da smo pasivno deblo, ki ga premetava voda sem in tja, temveč imamo občutek, da vemo kam gremo in da imamo določeno mero nadzora nad našo zavestjo. Nismo kontrolirani od zunanjih stvari, temveč naša moč prihaja od znotraj. V stanju zanosa svojo pozornost zavestno usmerimo na določen cilj, naša psihična energija dobesedno TEČE (ang. flows) v smer tega cilja in rezultat je nova ureditev ter občutek harmonije znotraj sebe.

V tem stanju imamo občutek, da takrat ni pomembno nič drugega, da je izkušnja zelo prijetna in da želimo to doživljati še naprej, ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali.

Več o zanosu oz. flowu je povedno v spodnjem TED talku.