Danes, ko se poslavlja poletje in pričenja jesen in je do novega leta še 100 dni, prekinjam tišino na Psiho drobtinicah s vprašanjem in novim izzivom zate. Vprašanje je: katera je tvoja prva asociacija na dež? Zakaj te to sprašujem? V zadnji objavi, ki se je zgodila že več kot en mesec nazaj, sem pisala o dežju. Moja prva asociacija na dež ni dežnik, ampak sonce. Zakaj? Ker verjamem v to, da po dežju posije sonce. Ne samo tako zares, v naravi, ampak tudi v prenesenem pomenu, v življenju. Za to, da je naše življenje doživeto in polno, je potreben tako “dež” kot “sonce”. Včasih prideta en za drugim, včasih pa sočasno – v obliki mavrice. Pri meni se je v zadnjem mesecu tišine tukaj, zgodilo oboje. Moje “sonce”, ki se je pokazalo po dežju, je prišlo v obliki novega hobija – ustvarjanja z bombažnimi vrvicami in vrvmi. Makrame (macramé) je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce, ki se lahko uporabljajo za različne ustvarjalne namene, od nakita (micro macrame), dekoracije doma, oblačil itd.

Vesela sem, da v mojih očeh spet sije sonce. Še bolj sem vesela, da je v mojih ušesih mavrica, ki sem jo izdelala sama. Še več izdelkov pokažem v naslednjih objavah. V jutrišnji objavi pa imam nov izziv zate. Se beremo.

Sonce v očeh ti sije, vse v temi je rumeno… Sonce v očeh, v tvojih očeh. Včasih pot odpelje te v daljavo, v barve mavrice. Vse kar manjka tukaj je rumena le. Sonce zate sije tudi ponoči, nekaj mi šepeta, le rumena, veš, je barva najina.