December in imperativ sreče

20181209_192326.jpgŽe devet dni je december, veseli december, čas druženja in praznovanja. Na svojem Instagram profilu sem izvedla mini anketo – spraševala sem vas, če je december  najlepši čas v letu. Za večino ljudi je december najljubši mesec, za druge pa december pomeni tudi čas doživljanja neprijetnih čustev. Občutki osamljenosti in otožnosti so v decembru zelo pogosti. Predvsem je težko tistim, ki živijo sami, ki so se ločili, ki so izgubili ljubljeno osebo, ki so daleč od doma, oddaljeni od družine in prijateljev, … saj jim okolje sporoča oz. ukazuje: uživaj, praznuj, veseli se. Ljudje pa nismo tako enostavni, da bi preklopili iz OFF na ON. Na ukaz se na da biti dobre volje, ker je pač veseli december in so vsi veseli in sepričakuje, da si tudi ti vesel.

December pa je lahko naporen tudi za tiste, ki ga imajo radi in se ga veselijo. Preživljanje časa z družino ali prijatelji lahko zelo vznemirljivo, lahko pa v nas vzbudi tudi neprijetne spomine, lahko vodi v konflikte ali razočaranja. Tudi stresen je lahko december. Poleg službe in vsakdanjih obveznosti je potrebno v urnik dodati še vse družbene aktivnosti, večerje, zabave in druga srečanja – zaključek v službi, zaključek na telovadbi, kosilo pri eni družini, večerja pri drugih sorodnikih, božičkovanje v vrtcu, dedek mraz za otroke v službi…. Ženska seveda ne smemo pozabiti na kupovanje daril, na peko keksov in na iskanje perfektne obleke z bleščicami za novoletno zabavo.. Zmanjkati ne sme še zlet na božični sejem ali v mesto, na lučke in kuhanček.

a7fdd5193e909f3411e5d4a22e531607

In potem se nekje vmes med vsem tem izgubiš in prestaviš na avtomatskega pilota ter čakaš, da vsa evforija mine. Vsaj jaz, ki praznikov ne dojemam kot lova za darili in dirjanja z enega obiska na drugega. Upam, da ne izgleda, kot da sem proti decembru in praznikom. Sem za veseli december in za praznike, ampak takšne, ki  res prinesejo mir, povezanost in srečo. Prazniki pridejo samo enkrat na leto in trajajo kratek čas, zato si naredite takšne, ki vam bodo fajn.

 

O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo

Kdo je pisateljica Elena Ferrante verjetno že veste. Veste verjetno tudi do, da te njeno pisanje posrka in te zlepa  ne spusti. S tretjo knjigo njene neapeljske tetralogije (O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo) je bilo tako. Prebrala sem jo v začetku novembra, kmalu po izidu v slovenščini, saj sem nestrpno čakala nanjo, pa me misli še vedno tu in tam zanesejo k njej.

65536293

Glavni akterki ostajata Elena in Lila.

Elena je odšla iz Neaplja, postala pisateljica, se dobro poročila v bogato družino in skupaj z možem skrbi za dva otroka.

Lila je ostala v Neaplju, dela v tovarni z mesnimi izdelki, ostaja zvesta svojim načelom, odšla je od moža in sama vzgaja sina.

Dve prijateljica iz otroštva, ki ostaja prijateljici, kljub temu, da živita vsaka svoje življenje, v svojem svetu. Na prvi pogled je njuno življenje čisto drugačno, kar na nek način tudi je, hkrati pa imata njuni življenji veliko podobnosti. Njuno prijateljstvo se cel čas spreminja, se zbližujeta in razhajat, nihata od odtujenosti do pripadnosti.

Katera je po vašem mnenju bolj srečna in zadovoljna?

Odgovor (ali pa tudi ne) najdete v knjigi.

20181206_163439.jpg

 

Plesati z demoni

 

Kaj me osreči?

23. Dober oz. izjemen videospot.

Videospot za Hozierjevo pesem Take me to church je že od izida eden izmed mojih najljubših videospotov. Po tem, ko sem pogledala dokumentarec o Sergeju Poluninu, ki v videospotu nastopa oz. pleše, pa mi je pri srcu še veliko bolj. Sergej je ukrajinski plesalec, ki so ga imenovali tudi poredni deček baleta. Po dveh letih pri Kraljevem baletu je dal  odpoved, ker je “umetnik v njem umiral”. Umetnika v njem pa je odlično obudil v tem videospotu, ki bi naj bil njegov zadnji nastop, vendar se to ni zgodilo, ker spet pleše v novem Hozierjevem videospotu Movement in spomladi pride v Ljubljano.

Sama nimam pojma o baletu, ampak gledati ta ples in človeško telo v gibanju je čarobno. Seveda je tudi pesem izjemna. Sergej si je zaželel plesati na njo –  nekje je bilo zapisano, da pleše s svojimi demoni.

My lover’s got humour
She’s the giggle at a funeral
Knows everybody’s disapproval
I should’ve worshipped her sooner
If the heavens ever did speak
She’s the last true mouthpiece
Every Sunday’s getting more bleak
A fresh poison each week
“We were born sick,” you heard them say it
My church offers no absolutes
She tells me, “Worship in the bedroom.”
The only heaven I’ll be sent to
Is when I’m alone with you
I was born sick
But I love it
Command me to be well
Aaay. Amen. Amen. Amen.
Take me to church
I’ll worship like a dog at the shrine of your lies
I’ll tell you my sins and you can sharpen your knife
Offer me that deathless death
Good God, let me give you my life
If I’m a pagan of the good times
My lover’s the sunlight
To keep the Goddess on my side
She demands a sacrifice
Drain the whole sea
Get something shiny
Something meaty for the main course
That’s a fine-looking high horse
What you got in the stable?
We’ve a lot of starving faithful
This is hungry work
Take me to church
I’ll worship like a dog at the shrine of your lies
I’ll tell you my sins so you can sharpen your knife
Offer me my deathless death
Good God, let me give you my life
No Masters or Kings
When the Ritual begins
There is no sweeter innocence than our gentle sin
In the madness and soil of that sad earthly scene
Only then I am human
Only then I am clean
Ooh oh. Amen. Amen. Amen.
Take me to church
I’ll worship like a dog at the shrine of your lies
I’ll tell you my sins and you can sharpen your knife
Offer me that deathless death
Good God, let me give you my life

Odšla sva spet

20181126_120146.jpg

Odšla sva spet
vsak svoji samoti naproti,
pa sva komaj občutila,
kako je lahko topel stisk dveh rok.
Odšla. Preprosto. In sva spet,
kar sva bila:
Komaj še človek. Tako čudno ubog.
Vse, vse je dobilo drug obraz ta hip:
drevesa, hiše, oblaki, nebo
in ceste so, ko da nikamor več ne držijo
in je vseeno,
kam nameriš nogo.
Odšla sva vsak svoji samoti naproti.
Reci:
Kolikokrat bo še treba oditi
in za vselej pustiti ob poti
drobec srca?

(I. Minatti)