Beseda ne more

beseda ne more nikoli pomeniti dotika20180617_085338.jpg
poljub ne more nikoli zamenjati soneta
o poljubu in občutek na koži je neopisljiv
čeprav se nam večkrat zdi da vemo o čem

govorimo kadar ljubimo kadar odhajamo
kajti kdor ima zelo močno rad zelo močno
zapušča si mi rekla nekega jutra ko si zaspala
na moji roki in sem se bal premakniti da se

ne bi prebudila in prestrašila ko za hip ne bi
vedela ali letiš ali padaš ali sem jaz ob tebi
ali samo nekdo drug ki si ga že davno pozabila

beseda ostane nema kadar govori telo si rekla
in sem ti verjel kadar se poslavljaš ne smeš
paziti na besede lahko te prepričajo da ostaneš

si še rekla

Vinko Möderndorfer

Ta dan moraš živeti

 

IMG_20180611_203352_015.jpg

 

Naslednje jutro je tvoja zenica začudena nad jutranjo svetlobo sonca,
ki na pahljače pajčevine
izrisuje vsako kapljo rose posebej.
Ta dan moraš živeti.
Živeti ga moraš kot najmanjši ti,
z žalostjo skale,
z zadovoljstvom trave,
ga peti, dan za dnem.”


(Ko Un – Navkljub vsemu se moraš znova roditi)

Postdelovno popoldne

V poslušanje priporočam intervju z dr. Evo Boštjančič na moji najljubši radijski postaji Val 202. Eva Boštjančič je moja bivša profesorica, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na FF v Ljubljani.

https://val202.rtvslo.si/2018/05/sopotnik-v-postdelovno-popoldne-65/

Vem, da vsak sliši predvsem tisto, kar želi slišati. Jaz sem slišala veliko vsega kar že vem in je samo potrdilo moje razmišljanje oz. razmišljanje nas psihologov. Živimo v družbi, kjer je pomemben samo rezultat. Vendar pa je na poti do rezultata vedno vključen in sodeluje tudi človek. Človek s čustvi, potrebami, razmišljanjem, napakami, dobrimi in slabimi dnevi. Ker si vedno najprej človek s svojimi potrebami (fizičnimi in psihičnimi), ki se jih zavedaš ali pa tudi ne, venomer pa stremiš k njihovi zadovoljitvi. Šele za tem pride vse drugo.

78c850d013ba90f39b283d8aa18b82f9

 

 

 

Prebujenje

Šla bom gola skozi pomladni dež.
Naj izpere z mene vso navlako
prešlih dni.

Pajčevino že v zametku trhlih
in izprijenih vezi.

Željâ upepeljenih sajeIMG_20180416_190329_908
in ugaslih bolečin,
prah razočaranj in spoznanj,
vso rjo dvomov
in sumničenj bednih,
obljub gnilobo,
iz strahopetnosti zlaganih,
in vse blato premišljenih prevar.

Šla bom bosa skoz pomladni dež.
Da mi izmije nôge,
utrujene od blódenja
in od iskanj brezplodnih.

Skoz pomladni dež bom šla.
Morda me prav na koncu póti
le kdo čaka.

Stopiti hočem predenj čista,
s srcem dekletca,
ki še véruje v bajke.

Mila Kačič