Ena navadna sreda

Kaj me osreči?

28.10.2020 – ena navadna sreda, ki je bila lepa od jutra do večera.

… ki ni navadna, ampak posebna, kot je poseben vsak trenutek #tukajinzdaj, ker je ta trenutek vse kar imam(o). Ta oktobrska navadna sreda zagotovo ne bo pozabljena. Hvala vsem, ki ste mi jo polepšali, veste kdo ste.

Ustvarjam

Venček z makrame vozli in suhim cvetjem, izdelan z mojo ljubeznijo do ustvarjanja. 💜
Rumena vrvica je iz recikliranega bombaža, statice so iz maminega vrta, solzice s kanalske škarpe, divje trave pa z babičinega brega. Tak po moje… djevojka sa sela forever. Pa še Kostika (muca) mi je pomagala. 🖤

kdo je napravil smrt?

kdo je napravil smrt?
kdo je napravil smrt, prijateljica?
kdo te je odgnal v neko drugo trajanje?
na tej strani pa pustil niz trenutkov, ki komaj utripnejo, preden izginejo v pozabi
kdo je napravil življenje pred smrtjo in nam rekel ni konca?
kdo nam je lagal o mladosti, o ljubezni in nas na koncu prepustil smrti?
kdo je napravil, da te ni prijateljica?
kdo je rekel, da živiš, dokler se spominjajo tvojega življenja?

~ vinko möderndorfer, čuvaj sna

V kaj verjamem

V zadnjih dneh se sprašujem, v kaj verjamem…
V boga?
V usodo?
V pravico?
V naključja?
V resnico?
V sanje?
Vase?
Vate?
Vanj?
Vanjo?
Vanje?
V kaj verjamem?
V eden in edini, ta trenutek tukaj in zdaj, ki ga živim in v katerem diham, ker je to vse, kar imam (o).
Morda še tudi …
V ljubezen.
V luno.
V prijaznost.
V angele.
V življenje.
.
Ne vem.
.
V kaj verjameš ti?

Ob tem poslušam eno izmed mojih ljubših pesmi… Into your arms od Nicka Cavea, v kateri se tudi on sprašuje v kaj verjame… v boga, v angele, v ljubezen …

Angel iz makrame vrvic, ki sem ga izdelala sama.