Kemija sreče

Na kaj pomisliš ob besedi kemikalije? 💡
Verjetno ne na to, koliko/kako srečno se počutiš? 😉
Dejstvo pa je, da je vzrok intimnemu občutenju sreče izločanje tako imenovanih kemikalij “sreče” v možganih. Vesele občutke povzročajo štiri različne vrste kemikalij:
🧡Endorfini so nekakšne naravne tablete proti bolečini, saj blokirajo občutek bolečine. 
💚Serotonin predstavlja zeleno luč – je signal za to, da je to, kar trenutno počnemo, varno.
💜Oksitocin se izloča, ko se vzpostavijo prijateljske vezi z osebami, ki nas obkrožajo. Sprošča se tudi med orgazmom in dojenjem.
💛Dopamin nas motivira, da se naprezamo, dokler ne dosežemo želenega cilja. Povzroča navdušenje v pričakovanju, da se nam bo nekaj dobrega zgodilo.

V grafiki najdeš nekaj idej, kako spodbuditi sproščanje teh kemikalij in s tem vplivati na svoje počutje. 😊

Dan, ko se vse poklopi

Kaj me osreči?

Dan, ko se vse poklopi. 🧡

Dan kot je bil včeraj.
Danes pa…. danes pa je nov dan. Nimam pojma sicer kateri dan v tednu, ampak je novi. Drugačen kot včerajšnji in drugačen kot jutrišnji. Tako to je in tako je okej – po en dan naenkrat.
.
Šopek influencerka da budem. 🌼

Ni življenje Instagram

Danes sem ugotovila, da se na Instagramu na vseh slikah smejim. S tem sicer ni nič narobe. Pa še lepša sem, ko se smejim. Ampak to ni to. Ker jaz se v bistvu sploh ne smejim veliko. Lepo je, ko se lahko smejimo in rada se smejim. Samo j*** je, ko se ti zdi, da se na Instagramu vsi cel čas smejijo in se imajo fino. Vsi so na morju in vsi pijejo gin tonice. Upam, da se zvesti uporabniki Instagrama zavedamo, da ljudje pokažemo le tisto, kar želimo pokazati. In da ponavadi želimo pokazati dobre stvari. Vsi pa vemo, da ni vse zlato, kar se sveti. Naj bo ta objava en tak opomnik, ko se zalotimo v pomilovanju sebe in svojega življenja, ki ni niti približek tistemu influencerskemu, da se življenje ne dogaja na Instagramu. Ker so življenje tudi tesnoba, krediti, solze, razočaranje, tumorji, prelomljene obljube, kemoterapije, nepravice…. Samo tega ne najdemo na Instagramu.

Nevihta

Vremenskih in življenjskih neviht ponavadi ljudje nimamo preveč radi. Samo včasih je dobro, da pridejo, ker je potem vse bolj jasno. 🌻

And once the storm is over you won’t remember how you made it through, how you managed to survive. You won’t even be sure, in fact, whether the storm is really over. But one thing is certain. When you come out of the storm you won’t be the same person who walked in. That’s what this storm’s all about. ~ Haruki Murakami, Kafka on the Shore

Kaj si želiš od življenja?

Se vprašaš kdaj, kaj si želiš od življenja?

Čudno in težko vprašanje, mar ne?
💛

Kaj si želim od življenja?

Malo kave. Včasih črne, včasih z mlekom.
Neskončno domišljijo in dušo umetnika.
Ljubezni brez meja. Ker so meje samo v naših glavah.
Veliko knjig.
Stanovanje oz. hišo urejeno po moje.
Kuhinjo z leseno mizo.
Šopek na mizi.
Koncerte na katere bi šla z njim.
Raznobarvne origamije.
Spleten makrame.
Vsakoletni obisk knjižnega sejma.
Da imam rada in imajo drugi radi mene.
Otroškega smeha.
Zvezd na jasnem nočnem nebu.
Objemov.
Jabolčne pite.
Nasmehov neznancem.
Morja poleti. In pozimi.
Da se ne smejim na silo, ampak samo takrat, ko to res želim.
Lepih sončnih zahodov.
Da pomagam drugim, da uspejo zdržati trpljenje življenja in da vidijo smisel.
Vožnje s kolesom z vetrom v laseh.
Limonade z domačo meto.
Živeti tukaj in zdaj.