Petkova razmišljanja

Če se ti v življenju nič ne dogaja, pač objaviš staro fotko od takrat, ko se je dogajalo. Na primer.
Tako enostavno je krojiti našo podobo dandanes, v času socialnih omrežij.
Kako se v resnici počutiš in kaj se v resnici dogaja… v tebi, s tabo in v tvojem življenju, pa ne ve, niti ne more vedeti, nihče drug. Ker to najboljše čutiš in veš samo ti. Drugi si lahko le mislijo.

Najina_poroka-274.JPG

I came her for love

 

549842_504887656229002_930641696_n

 

Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.
Ne gre samo za ljubezen do moža. Gre za ljubezen do sebe, do življenja, do sočloveka, do novih izkušenj, do narave… in še bi lahko naštevala.
Samo priznam pa tudi, da je včasih prekleto težko čutiti oz. najti to ljubezen. Še največje težave imam pri ljudeh (tistih, ki mi niso blizu).

Branje v 2018

Skoraj bi pozabila na tradicionalno objavo – seznam prebranih knjig v preteklem letu. Poleg teh knjig s spodnjega seznama, sem brala tudi veliko poezije – kar lahko spremljate skoraj vsak ponedeljek, ki je pri meni poetični ponedeljek. Brala pa sem tudi strokovne knjige s področja psihologije, vendar velikokrat nisem prebrala celih knjig, ampak po delih – glede na to, kar sem iskala oz. potrebovala pri delu. Lani sem prišla do novega dosežka, dosežka zame, to pomeni, da se s knjigami, ki me po določenem številu strani niso pritegnile, nisem silila, ampak sem jih raje odložila. Teh je bilo kar nekaj, ampak jih ne bom naštevala, ker mogoče dobijo še drugo (ali tretjo) priložnost.

  1. Mazzantini – Ne premikaj se
  2. Mazzantini – Novorojen
  3. Schnabl – Razvezani
  4. Queneau – Vaje v slogu
  5. Krečič – Knjiga drugih
  6. Jančar – In ljubezen tudi
  7. Knausgard – Moj boj
  8. Cusset – Tisti, ki smo ga oboževali
  9. Hawkins – Pod gladino
  10. Viewegh – Vzgoja deklet na Češkem
  11. Aciman – Pokliči me po svojem imenu
  12. Golob – Kot bi Luna padla na Zemljo
  13. Kawakami – Aktovka
  14. Grondahl – Tišina v oktobru
  15. Šalehar – Duh česa
  16. Krese – Vsi moji božiči
  17. Pacher Eva – Jebopisi
  18. Ferrante – O tistih, ki ostanejo in tistih, ki grejo
  19. Hardy – Nepomemben

 

Nedeljska skrb (zase)

Včasih mi teorija gre zelo dobro tudi v praksi.

To se je zgodilo ta vikend, ko sem res lepo skrbela zase: spala sem veliko, jedla bolj malo, pila dovolj, vzdrževala dobre odnose z bližnjimi, šla na sveži zrak, na dolg sprehod v naravo, nisem odprla službenega maila, oprala sem si lase, nisem gledala TV in prebrala sem 477 strani dolgo knjigo.

Bere se super, kajne?

Preden skočite v zrak tisti z majhnimi otroki, da bom enkrat o tem samo sanjala, bom kar sama povedala, da sem že preklopila v nedelja zvečer mood: cunje še vedno visijo na stojalu, smeti sem prestavila na balkon, zmanjkalo je čistih skodelic, na ogledalu v kopalnici vidim zamegljeno podobo sebe in zavedam se, da bo čez pet ur že ponedeljek. Po statistikah baje najbolj depresiven dan v letu (tretji ponedeljek v januarju).

Bohemian rapsody

Včeraj sem gledala Bohemian Rapsody in kar ne morem nehati razmišljati o tem filmu. Pa ne o filmu kot filmu. O zgodbi, o življenju, o iskanju sebe, o ljubezni, o tem kdo smo in kaki smo ljudje. O tem, da imam eno samo življenje, ki je samo moje in samo jaz odločam kaj bom naredila z njim. Ni pomembno kako dolgo živimo, pomembno je kako živimo, dokler živimo. Ker nikoli ne vemo kako dolgo bo naše življenje trajalo. Tudi potem, ko nas več ni, pa naša zgodba ostane.

4ca5201a949f948db55be20c5dedd0a4
The most important thing is to live a fabulous life.

As long as it’s fabulous I don’t care how long it is.

— Freddie Mercury