Vesel božič

Že od včeraj si poskušam “izmisliti” čestitko, zbrati besede in vam zaželeti nekaj pomembnega. Pa mi ne gre. Dalje od lepih praznikov ne pridem. Včeraj sem bila še enkrat več razočarana nad ljudmi in pomanjkanjem empatije. In hkrati v istem dnevu tudi pozitivno presenečena – še enkrat več, sem si potrdila to, v kar verjamem – da so najboljše kar lahko doživim, trenutki, ko sem res pristna in prisotna, taka kot sem. Ne glede na vse. Tudi, če si to kdo razlaga po svoje. Vaša interpretacija mene in mojih dejanj, pač ni moja stvar. Moja stvar je zavedanje, da dajem, ne da bi kaj pričakovala v zameno. To sem jaz. In to je najina božična dekoracija na balkonu. Vesel (preostanek) božiča. 

20191224_160610.jpg

Cimetove rolice

Nedelja pred božičem v eni fotografiji.  Preživljam jo na kavču, v udobnem puloverju in mehkih zoknih, v tišini, z gigantsko cimetovo rolico v roki.
Svečke gorijo, stanovanje diši po cimetovih rolicah, ki sem jih dopoldne spekla sama. Prvič v življenju. Niso se najbolj posrečile, ampak so vseeno užitne. Kar pa me ni preveč potrlo, ker sem si jih želela speči že dolgo in se jih nisem nikoli lotila. Danes pa “se mi je peklo”.
To je tudi moje vodilo v decembru oz prazničnih dnevih, ki sledijo. Ti bodo veliko manj “naporni”, če si zapomnimo, da nič ni treba biti, kot bi naj bilo. Naj bo tako, kot si sami želimo.
To, da je soseda spekla pet vrst keksov, ti pa samo ene, cimetove rolice, pa še te so se ponesrečile…. to ne pomeni, da delaš kaj narobe. To, da eni med prazniki obiščejo celo rodoslovno drevo, ti pa sam ležiš doma v tišini in ne delaš nič, tudi s tem ni nič narobe. To, na kak način kdo preživi praznike, je čisto njegova stvar. In noben način ni manj ali bolj pravi. Noben ni napačen. Napačen je samo tisti, zaradi katerega ste pod stresom; tisti, pri katerem se počutite odsotno in ne pris(o)tno. Zato si naredite tak božič, ki bo razvesleil vas.

IMG_20191222_163503_968.jpg

Pismo božičku

Čez en teden je božič.  Odrasli, pišete božičku? Ali je to rezervirano samo za otroke?

Na instagramu sem to že spraševala in ugotovila, da večina ne piše več pisem. Jaz sem se odločila, da bo letos drugače. K temu me je spodbudil moj nečak Vid, ki me je prejšnji teden s takim iskrenim zanimanjem vprašal: “Mateja, si že pisala božičku?” Jaz pa v zadregi. Sploh nisem znala odgovoriti, kaj naj tri letniku rečem, zakaj ne pišem božičku? Darila si namreč želim, ravno tako kot on. In potem sem se zlagala in sem rekla, da sem mu pisala – pa mu takrat še nisem. Sem mu pa danes, par dni kasneje. Ker, zakaj pa odrasli ne bi pisali božičku?

20191210_151145.jpg

Barvno nebo

Kaj me osreči?

Barvno nebo.

Ne vem, če sem bila na poti v nebesa ali pekel? V bistvu sem bila na poti na koncert pihalnega orkestra in Vlada Kreslina. In na avtocesti v leto 2020. Hitro bomo tam, samo še 15 dni tega leta je pred nami. In še celo življenje, tam sem pa na makedamu, se mi zdi.

20191215_162844.jpg

Bodi z mano do konca

Tinkara Kovač je moja najljubša slovenska glasbenica. Prvi CD, ki sem ga v življenju kupila, je bil njen – Orange, in sicer leta 2003, ko sem bila v osmem razredu osnovne šole. Takrat me je navdušila s pesmijo Med zemljo in zrakom. Danes, 15 let kasneje pa me navdušuje njena pesem Bodi z mano do konca, s katero je zmagala na Melodijah morja in sonca 2019.

Tinkara Kovač – Bodi z mano do konca

Čez dan in ponoči zvoni
v mestu iz zrna soli
Kako je lep ta svet
v tvojih ulicah ujet

Gibek je korak,
razpihan je oblak
Za njim ostaja sled svetlobe
in tu pa tam kak sinji cvet

Pobarvaj me v rdeče, v globino srca
Pobarvaj me v belo čistega neba
To je pot, moja pot
Blizu so zvezde in daleč tla.

Bodi z mano do konca
na pomolu iz sonca
V naročju morskih trav
Tam živim tako narobe in prav
Pusti, naj govorijo
in pred sabo bežijo
Jaz vem, da svet ni raven
Je strm, vijugast in vse zraven

Gledam v tvoje oči
V njih vidim vse, ki so odšli
Se skrivam za oboki
pred pogledi ljudi

Pobarvaj me v rdeče, v globino srca
Pobarvaj me v belo čistega neba
To je moč, moja moč
Blizu so zvezde in daleč tla.

Skozi odprta okna hiš
Ti me po strehah loviš
Skrij me v svoj najljubši predal,
nariši me od stropa do tal.