Od kod pride veter?

Na ptujskem gradu je bila na ogled zelo zanimiva instalacija japonske umetnice Yu Kato.  Na prvi pogled se mi je mogoče zdelo “kar nekaj” in mi sploh ni bilo jasno kaj predstavlja. Potem pa sem prebrala spodnje besede, stopila v središče, zapihal je  veter in vse mi je bilo jasno.

Origin of the wind

Where did you come from?

I’ve always wondered that ever since I was little and also when I was traveling anroud the world.

Where does the wind come from?

This wind on my cheek might have dried the tears of someone faraway.

Just imagining that made the world seem cloeser.

There is no distant place.

There is no separate land.

No matter where you are, we are all connected by wind.

The wind that blows here now.

The dappled sunlight.

The bird song.

Noticing every little thing around us this very moment.

It is the same as thinking of a distant land.

Where you are now is connected to everything.

It is all here.

Yu Kato

20190807_175253.jpg

Super sobota

Danes sem vstala pred 8, v miru spila kavo, bila na treningu, spucala stanovanje, nabavila špecerijo, oprala cote, zavila darilo, naredila šopek, skuhala kosilo, obesila cote, spekla pecivo, obiskala družino, umila lase, zdaj sem na kavču s kozarcem vina in knjigo, pa dneve še kar ni konec. 💓
No, so pa tudi sobote, ko spim do 9, prvo kavo pijem ob 11, ne prižgem ne pomivalnega in ne pralnega stroja, ko se povabim na kosilo k mami, dvakrat pomežiknem in sobote več ni.
Včasih sem praktična žena, včasih razočarana gospodinja, vedno sem superwoman.

 

20190914_162831.jpg

Manj fotografiranja, več uživanja

Tisti, ki me dobro poznate, veste, da zelo rada fotografiram. To se najbolj vidi na mojem Instagramu, kjer imam objavljenih že več kot 1.300 fotografij.  Rada sem fotografirala, še preden je Instagram postal eno od bolj popularnih socialnih omrežij. Vendar pa je Instagram iz aplikacije za objavljanje fotografij zajadral čisto v druge vode, ni več vizualni dnevnik, kot sem si ga najprej predstavljala, ampak bolj trgovina. Zato mi je vedno manj všeč, ampak kljub temu vztrajam, saj sem tam spoznala veliko ljudi, ki jih drugače nebi in pa se tudi veliko naučila. Tako da še tehtam med minusi in plusi Instagrama oz. iščem načine, kako ga čim bolj “pametno” uporabljati. Večkrat sem se namreč že zalotila, da v lepih trenutkih, najprej pomislim na to, da moram ujeti ta trenutek v fotografiji, da ga bom potem lahko objavila. Kar seveda ni dobro, ker dejansko nisem prisotna, ampak sem samo opazovalec. To, da me moti potenciranje sreče in veselja na Instagramu, kar je daleč od resničnega življenja je pa že tema za drugo objavo.

Za letošnje počitnice na morju  sem si zadala cilj, da manj fotografiram in manj objavljam, skratka, da sem več prisotna – da sem tudi v trenutkih, ki bi jih želela “shraniti” kot fotografijo, samo tukaj in zdaj ter jih uživam. Brez fotografij seveda ni šlo, jih je pa bilo manj kot ponavadi. Tudi objavljala sem manj.

Kako vi gledate na fotografiranje in objavljanje?

Kaj naredimo z vsemi temi fotografijami, ki jih naredimo?

Jaz jih sicer res razvijam in lepim v album – o tem zakaj je to dobro, sem že pisala tukaj.

Nas vse te fotografije naredijo bolj srečne oz. se zaradi njih počutimo “bolj polni”?

Kaj raje izberemo, fotografijo ali izkušnjo?

 

Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg