Kaj sem se naučila od triletnika?

Vid v glavni vlogi ali kaj sem se naučila od triletnika? 🎈
Moj nečak Vid me je včeraj pustil brez besed oz. mi dal misliti.

Kolektivno pritoževanje nad vremenom me je posrkalo vase, potem pa mi je on pokazal, da slabo vreme sploh ni slabo kot si mislimo, ampak ga sami označimo za slabo.
Njegov odgovor na moj predlog, da greva raje na sprehod, ko bo lepše vreme, je bil: “saj imava dežnik in škornje!”
Hvala Vid za to prizemljitveno “klofuto”, ker potem sva šla in se imela fino. 
Za otroka, ki ni obremenjen oz. ne razmislja o vseh možnih vidikih dežja, sploh ne obstaja vrednotenje vremena. Ujela sem se v past, saj je pritoževanje nesmiselno, na vreme nimamo vpliva, s pritoževanjem nič ne dosežemo, dež bo še naprej padal in mi bomo še naprej slabe volje. Narava je narava. 💚

#mindfulness #bemindful

IMG_20190516_184848_927.jpgIMG_20190516_184848_931.jpgIMG_20190516_184848_928.jpg

Teorija žalosti

 

20190411_230203

 

Na svetovni dan knjige objavljam knjigo, ki me je nazadnje presunila.

V bistvu naslov knjige pove vse in ne bi mogel biti boljši… ker točno o tem govori, o žalosti. Ta žalost zajame tudi bralca, če ima vsaj malo empatije.
Knjiga je še en dokaz, da stvari niso vedno kot so videti.

Koliko ljudi ve, da je za velikim Einsteinom bila velika Mileva?

In da brez nje mogoče ne bi bilo njegovih velikih odkritij?

Aprilski utrinek

Utrinek današnjega dne, ko sem na birmanskem kolesu z domačimi šparglji in čebulo v košari znova ugotovila, da čas/življenje teče po svoje – tudi, če se mi zdi, da se nič kaj ne dogaja, da je vse isto in da samo živim iz dneva v dan, ko pogledam nazaj, vidim, da se vse spreminja in da sem tudi jaz drugačna. 💓
Za birmo (15 let nazaj ?!) sem dobila kolo, ki ga imam še vedno. Takrat sem bila carka, ker ima 21 prestav, medtem ko je večina ostalih imela kolesa “samo” z 18 prestavami. Kolo je znamke Rog, katere ime se v zadnjem času pojavlja v čudnih kontekstih.
Sprašujem se, kaj danes dobiš, ko greš k birmi? Če sploh greš.
S tem kolesom sem odraščala in rasla – prišel je zvonec za preganjanje pešcev z ljubljanskih kolesarskih stez. Zaželela sem si tudi košaro, da je prevoz domačih dobrot bolj enostaven. Parkrat je bilo potrebno menjati zračnice. Bremze so ostale iste in jaz sem še vedno tista, ki nadzoruje balanco.

20190409_173203.jpg

 

Spomladanska utrujenost

Po dolgem času malo bolj resna objava. Tisti, ki me spremljate, veste, da sem bolj aktivna na Instagram profilu, kjer vas večkrat tudi kaj vprašam. Pred kratkim sem spraševala, če je spomladanska utrujenost za vas dejstvo ali mit. Da ne bo ostalo samo pri vprašanju, sedaj ponujam še odgovor.

Spomladanska utrujenost obstaja!

IMG_20190228_182933_778.jpgGre za evoucijski pojav. Naši predniki oz. pračlovek je pozimi miroval, spomladi pa je postal bolj aktiven, saj je moral poskrbeti za svoje preživetje – začel je loviti, nabirati in ustvarjati. Zaradi povečane aktivnosti je porabil več energije, kar je povzročilo utrujenost. Ob menjavi letnih časov se torej mora naše telo prilagoditi spremembam, kar privede do neravnovesja v telesu in obremeni organizem. Pozimi naš imunski sistem oslabi zaradi vitaminsko manj bogate hrane, pomanjkanja sončne svetlobe in nezadostne telesne aktivnosti. V hladnejših mesecih se presnova upočasni in hranile snovi iz hrane se težje absorbirajo. Zaradi toplejšega vremena se nam žile razširijo, poveča se pretok krvi,  pospeši se tudi  metabolizem. Za to naš organizem potrebuje veliko energije, kar ga utrudi. Za večino ljudi je seveda to neko prehodno stanje, ki ga brez težav premagamo. Če pa težave (velika utrujenost, pomanjkanje volje, nespečnost, nihanje razpoloženja, ….) trajajo dlje čase, lahko to kaže na začetek resnejših težav, npr. depresije.

Išči me

7f31fd18569575.562cba721d781V dneh samote
me išči med stvarmi,
ki se morejo iz ljubezni dati.

V pomladnem spreletanju ptic,
v oblakih in večerni zarji,
krvaveči,
ko se spaja s soncem.
V poletnih kresovih,
trepetajočih,
kadar jih jemlje vase
temina neba.
V divjanju vetróv,
prepletajočih se med sabo
in v vejah dreves,
ki so objemajoče rôke.
V vsem me najdeš.

Ko zabredeš v vódo,
me išči v valu
in se ti bom zapletla med nóge.
Školjka,
ki se je prisesala na skalo
in je več ne izpusti,
sem jaz.

V šelestenju trav me išči,
ki jih veter upogiba
in se mu s slastjo vdajajo,
v koreninah sem,
segajočih v srcé zemlje.

V vseh stvareh,
ki se morejo iz ljubezni dati
in iz ljubezni jemljejo,
me išči.
Povsod sem jaz,
je moja ljubezen.

Mila Kačič