Depresivni dnevi

Prejšnji ponedeljek bi naj bil najbolj depresiven dan v letu. Zato sem cel čas imela v mislih, da moram nekaj “pametnega” napisati o depresiji, ki je epidemija 21. stoletja in je del našega vsakdana, pa se tega sploh ne zavedamo. Hkrati, pa se mi je celi čas zdelo nekako narobe, da govorimo o najbolj depresivnem dnevu v letu, ker depresija ni stvar, ki je omejena na en dan. Depresija se ne začne, ne traja in ne konča v enem dnevu.  

Meni se recimo zdi bolj depresiven dan danes, ko je megleno že cel dan in ko nisem naredila niti pol tistega kar sem si zadala. Ampak depresija ni to. Depresija ni en dan v januarju, ko je cel dan megleno in sivo ter je tudi naše počutje temu primerno.

Depresija ni en dan v januarju, ko gremo v spletno banko in nas prične boleti želodec, ko vidimo minus, ki je nastal zaradi božičnih daril.

Depresija ni en dan v januarju, ko pomislimo na nekoga, ki nas je zapustil in smo zato žalostni.

Depresija ni en dan v januarju, ko sem tečna, ker mi menstruacija zamuja, PMS pa traja že par dni.

Depresija ni en dan v januarju, ko tehtnica pokaže tri kilograme več, ker sem decembra jedla preveč

Depresija ni en slab dan v januarju, ki ga uporabim kot izgovor, ko si zato, da se spravim v boljšo voljo, kupim nove čevlje ali torbico.

Depresija je več kot slabo počutje, ki mine.

Depresija je nekaj dni, mesecev ali let, v katerih je človek brez volje, žalosten, tesnoben, napet in poln krivde.

Depresija je nezmožnost iti v trgovino.

Depresija je strah ob gledanju z balkona z višjega nadstropja – ne zaradi višine, ampak zaradi strahu, da vas bo nekaj potisnilo navzdol.

Depresija so antidepresivi v kombinaciji s pomirjevali, z namenom, da bi normalno funkcionirali na družinskem kosilu, na fakulteti ali na čisto običajni kavi s prijateljico.

Depresija je nezmožnost načrtovanja prihodnosti, ker ne verjameš, da jo boš doživel.

Depresija je topi in prazen pogled, ne glede na temo, o kateri se pogovarjaš.

Depresija je hujšanje brez diete, ker apetit izgine.

Depresija je delanje možganov sto na uro, vsako sekundo dneva.

Depresija je nespečnost, kljub večdnevnemu nespanju.

Depresija je psihoterapija vsakih 10 dni in zapisovanje občutij na papir.

Depresija je tudi nasmejana oseba, ki jo občudujemo, kako dobro ji gre in s kako lahkoto prenaša vse, kar ji življenje servira.

Depresija je tudi v igralcu, ki odlično odigra prizor, je pa pred tem eno uro dihal v vrečko zaradi paničnega napada.

Depresija je tudi v influenserjih,  ki na Instagramu objavljajo fotografije s popolnim nasmehom, ki ga vadijo pred ogledalom.

Depresija je tudi v starejši gospe, ki je pred leti izgubila otroka in moža, ampak ima za vnuke vedno pripravljen nasmeh in Milko.

Depresija je v osebi, ki stoji zraven vas, medtem ko na prehodu za pešce čakata na zeleno luč in upa, da je ne ogovorite oz. nič ne vprašate, ker je tako tesnobna.

Depresija je vse to. Ni lepa, je pa vztrajna. Pripravljena je, da te nauči imeti se rad, če se tega le zavedaš. Nima rada borbe in ne preda se zlahka. Če pa si tudi ti dovolj vztrajen, se njena moč zmanjšuje in prihaja vse redkeje.

Depresija prihaja v različnih oblikah, zaradi različnih okoliščin, z različnimi simptomi. Nekaj pa je zagotovo … ne pride v enem dnevu, ne traja en dan in se ne konča v enem dnevu. Zato ni bilo objave prejšnji ponedeljek. Ker se depresije ne more posplošiti  na en meglen dan v januarju.

wp-1580146095677.jpg

 

Sam ostani sebi zvest

wp-1579028537751.jpg

Ne hiti.
Postoj za trenutek.
Vdihni.
Občuti sebe.
Izdihni.
Ne razmišljaj preveč.
Vdihni.
Sprejmi.
Izdihni.
Začni.
Počasi.

 

 

 

Moje leto se začenja tako. Z veliko mero skrbi zase, za svoje telo, s sledenjem svojemu srcu in poslušanjem svoje duše. To ni objava o novoletnih zaobljubah, ki si jih nisem postavila, ampak objava o tem kako moramo izhajati iz sebe. In ne, to ni sebično. Eno samo življenje imamo. Vsak od nas ima glavno vlogo v svoji premieri življenja. Vsak sam izbira kako jo bo odigral. Vsak dan je nova priložnost. Ne bo vsak dan lahko. Ne bo vsak dan sonca. Vedno se ne vidi zvezd, sam ostani sebi zvest. 🌟🌟🌟
.
Za to, da ostaneš zvest sebi, pa moraš vedeti kdo si. Veš, kdo si? Kakšen si kot oseba? Kaj ti je pomembno? Kaj te osreči? Kaj si želiš?

Začetek 2020

Včasih človek ostane brez besed in nastopi tišina. Tišina v obliki neobjav na Instagramu. In to ravno takrat, ko so aktualne objave in razmišljanja o novem letu, o ciljih in načrtih, o 101 detox programih, o 1001 različnih planerjih, ki potem ostanejo prazni. Tudi moj koledar je prvih 12 dni bolj ali manj prazen. Ampak to ne pomeni, da so bili prazni tudi dnevi. Niso, ker so bili polni. Tudi luna je bila polna. 
pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa

2020

Želje za 2020, ki niso želje samo za novo leto, ampak želje za vsak dan. 

Želim vam, da vas razumejo, da vas nasmejijo, da vas ne zapustijo.
Želim vam, da vas včasih pustijo na miru.
Želim vam, da se takoj spomnite koga bi vzeli poleg sebe na samotni otok.
Želim vam, da pogosteje rečete “ne želim” kot “ne morem”.
Želim vam, da se nikoli ne počutite osamljeno, ampak da dovolj časa preživite sami.
Želim vam, da vam vaša služba ni prioriteta, ampak da je sredstvo za izpolnjevanje vaših prioritet.
Želim vam, da jokate, ker s solzami odteka žalost (ali sreča).
Želim vam, da dajete drugim, ker to pomeni, da imate tudi sami.
Želim vam, da ljubite. Ker je z ljubeznijo veliko lažje preživeti v tem norem svetu.
Želim vam, da ne obžalujete, da nečesa nimate, ker že imate veliko lepega.
Želim vam, da greste k psihologu, ko se vam zdi življenje pretežko.
Želim vam, da močno objamete in malo dlje držite v objemu tiste, ki so vam pomembni.
Želim vam, da iskreno poveste, če imate nekoga radi.
Želim vam, da oprostite. Drugim in sebi. Ker vsi delamo napake.
Želim vam, da ne bi rabili potrditve drugih za to, da bi se počutili dobro.
Želim vam, da verjamete v energijo&kemijo, ki vam da občutek, da ste srečni in živi.

wp-1577905803391.jpg

Konec leta

Ob koncu leta je pravi čas, da se poleg zabav ozremo tudi nazaj, na leto, ki si izteka. V prejšnji objavi sem že povedala, da sem sama že naredila refleksijo, zato sedaj še z vami delim 10 vprašanj, ki vam pri tem lahko pomagajo oz. vašo refleksijo naredijo bolj strukturirano:

  1. Kaj je bilo to leto nepozabnega?
    Verjamem, da je vsako leto nekaj takega, kar si želimo za vedno zapomniti. Lahko je to nova oseba, ki smo jo spoznali, nek novi mejnik v življenju.
    Kaj bi bilo takega, da bi ti v naslednjih letih prišlo na misel, če bi ti kdo rekel leto 2019?
  2. V čem si letos najbolj užival?
    Si se mogoče lotil kakega hobija? Pri čem si se največ smejal?
  3. Za koga ali kaj si hvaležen?
  4. Katera je tvoja največja zmaga letos?
    Tudi, če ni bilo  vse popolno, zagotovo ni bilo vse slabo.
  5. Kaj si gledal, prebral, poslušal in je na tebe naredilo velik vtis?
    Vsebine, ki nas navdihujejo, nam širijo obzorja, premikajo meje, nam pomagajo, nas motivirajo, nam dajo novo perspektivo…
  6. Kaj te je letos najbolj skrbelo in kako se je izteklo?
    Ko pogledamo nazaj, velikokrat ugotovimo, da nas je “brezveze” skrbelo in se sploh ne spomnimo kaj točno se je dogajalo.
  7. Kaj najbolj obžaluješ in zakaj?
    Nismo popolni in vsi delamo napake. To je neprijetna resnica, ki pa si jo težko priznamo. Ko priznamo in sprejmemo lastne napake, rastemo.
  8. Kaj si spremenil pri sebi?
    Dejstvo, da se lahko spreminjamo je čudovito. V tem leži svoboda. Lahko raziskujemo lastne meje in živimo na drugačne načine, če si tako želimo.
  9. Kaj te je to leto najbolj presenetilo?
    Presenečenja nam pokažejo kako nepredvidljivo je lahko življenje.
  10. Kakšen nasvet bi si dal, če bi bil ponovno 1. januar 2019?

Odgovarjanje na ta vprašanja je lahko ritual, ki ga ponovite vsako leto ob koncu leta.

 

wp-1577644342056.jpg

Zadnji petek v letu

Zadnji petek v letošnjem letu je pri meni namenjen refleksiji. 🌕🌔🌗🌑🌖 Pa vi? Ste se ozrli kaj nazaj? Ste zadovoljni? Vas je kaj presenetilo? Bi kaj naredili drugače? Ste dosegli cilje, ki ste si jih zadali? Ste si izpolnili želje? Se z veseljem poslavljate od tega leta in nestrpno čakate novega?

 

 

Vesel božič

Že od včeraj si poskušam “izmisliti” čestitko, zbrati besede in vam zaželeti nekaj pomembnega. Pa mi ne gre. Dalje od lepih praznikov ne pridem. Včeraj sem bila še enkrat več razočarana nad ljudmi in pomanjkanjem empatije. In hkrati v istem dnevu tudi pozitivno presenečena – še enkrat več, sem si potrdila to, v kar verjamem – da so najboljše kar lahko doživim, trenutki, ko sem res pristna in prisotna, taka kot sem. Ne glede na vse. Tudi, če si to kdo razlaga po svoje. Vaša interpretacija mene in mojih dejanj, pač ni moja stvar. Moja stvar je zavedanje, da dajem, ne da bi kaj pričakovala v zameno. To sem jaz. In to je najina božična dekoracija na balkonu. Vesel (preostanek) božiča. 

20191224_160610.jpg