Manj fotografiranja, več uživanja

Tisti, ki me dobro poznate, veste, da zelo rada fotografiram. To se najbolj vidi na mojem Instagramu, kjer imam objavljenih že več kot 1.300 fotografij.  Rada sem fotografirala, še preden je Instagram postal eno od bolj popularnih socialnih omrežij. Vendar pa je Instagram iz aplikacije za objavljanje fotografij zajadral čisto v druge vode, ni več vizualni dnevnik, kot sem si ga najprej predstavljala, ampak bolj trgovina. Zato mi je vedno manj všeč, ampak kljub temu vztrajam, saj sem tam spoznala veliko ljudi, ki jih drugače nebi in pa se tudi veliko naučila. Tako da še tehtam med minusi in plusi Instagrama oz. iščem načine, kako ga čim bolj “pametno” uporabljati. Večkrat sem se namreč že zalotila, da v lepih trenutkih, najprej pomislim na to, da moram ujeti ta trenutek v fotografiji, da ga bom potem lahko objavila. Kar seveda ni dobro, ker dejansko nisem prisotna, ampak sem samo opazovalec. To, da me moti potenciranje sreče in veselja na Instagramu, kar je daleč od resničnega življenja je pa že tema za drugo objavo.

Za letošnje počitnice na morju  sem si zadala cilj, da manj fotografiram in manj objavljam, skratka, da sem več prisotna – da sem tudi v trenutkih, ki bi jih želela “shraniti” kot fotografijo, samo tukaj in zdaj ter jih uživam. Brez fotografij seveda ni šlo, jih je pa bilo manj kot ponavadi. Tudi objavljala sem manj.

Kako vi gledate na fotografiranje in objavljanje?

Kaj naredimo z vsemi temi fotografijami, ki jih naredimo?

Jaz jih sicer res razvijam in lepim v album – o tem zakaj je to dobro, sem že pisala tukaj.

Nas vse te fotografije naredijo bolj srečne oz. se zaradi njih počutimo “bolj polni”?

Kaj raje izberemo, fotografijo ali izkušnjo?

 

Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg

 

Poletno branje

Pred dnevi sem na Instagramu spraševala, če vas zanima kaj bom brala to poletje. IMG_20190629_155052_870.jpgBili ste soglasni, saj ste čisto vsi, ki ste sodelovali v anketi, odgovorili, da ja.

Zato je tu, seznam mojih knjig. Čeprav sem najprej dolžna pojasnilo, da ponavadi ne ločujemo knjig, na poletno branje in preostaloletno branje, zato je to izjema. Berem namreč čez vse leto, ne samo poleti, niti ne ločujem knjig po tem, katere so bolj primerne za branje na plaži, katere pa pred kaminom. Ko berem(o) se tako prestavim v tisto zgodbo, ki se odvija v knjigi, tako da v bistvu sploh ni pomembno kje jo berem(o). Je pa res, da na plaži težko oz. sploh ne berem strokovnih knjig, ker si ob teh ponavadi želim kaj izpisati ali pa me misli odnesejo k službi, tega pa si na plaži ne želim.

Kako izbiram knjige?

Ponavadi sem to počela tako, da sem se sprehodila med policami s knjigami in jih izbrala čisto po nekem trenutnem navdihu. V zadnjem času (oz. času socialnih omrežij) pa malo pogledam kaj berejo ostali. Tako da je moj trenutni seznam navdahnjen oz. podoben seznamu tistih, ki jih spremljam: Gospodična knjiga, Literarna lekarna, Samo Rugelj, …

Še dodatno pojasnilo: ni nujno, da bom te knjige ki so na seznamu tudi dejansko prebrala. Če me ne bodo “potegnile”, jih ne bom.

Trenutno izposojene knjige:

20190628_192634.jpg

  • Peščeni planet (vsi jo hvalijo, je pa videti kar zalogaj)
  • Delikatno (z Audrey Tautou na naslovnici me je kupila, še preden sem prebrala opis)
  • Prepovedane barve (izbrala sem jo, ker je moj najljubši pisatelj Haruki Murakami, pa sem od njega že vse prebrala in sem si rekla, da moram dati priložnost še kakemu Japoncu)
  • Obris
  • Priročnik za čistilke
  • Za oženit (ta mi deluje še najbolj taka, ki bi jo lahko uvrstili v kategorijo “plaža”)
  • Ivana pred morjem (Ivana je eno izmed mojih ljubših ženskih imen, v  morje pa sem zaljubljena odkar sem ga prvič videla, tako da dvomov ni bilo)
  • Majhne podlosti (ker je v zbirki Roman, ki je moja najljubša zbirka)

Rezervirane knjige:

  • Farma
  • Najini valovi
  • Jezero

Že prebrane, pa bi vam jih priporočala kot poletno branje, tudi tistim, ki sicer ne berete veliko – o teh sem tudi že pisala o njih tukaj na PD:

  • Belo se pere na devetdeset (pred dnevi je dobila nagrado Kresnik za najboljši roman lanskega leta)
  • O koncu žalosti
  • triologija Elene Ferrante (komaj čakam četrto)
  • Leninov park (baje sem zafrknila, ker sem ga prebrala prej kot Jezero)
  • Pogodba
  • Sijaj (to bi najraje prebrala še enkrat, ker sem jo takrat kar pogoltnila in se ne spomnim vsega čisto dobro)
  • Cavazza (biografija)

Kaj sem se naučila od triletnika?

Vid v glavni vlogi ali kaj sem se naučila od triletnika? 🎈
Moj nečak Vid me je včeraj pustil brez besed oz. mi dal misliti.

Kolektivno pritoževanje nad vremenom me je posrkalo vase, potem pa mi je on pokazal, da slabo vreme sploh ni slabo kot si mislimo, ampak ga sami označimo za slabo.
Njegov odgovor na moj predlog, da greva raje na sprehod, ko bo lepše vreme, je bil: “saj imava dežnik in škornje!”
Hvala Vid za to prizemljitveno “klofuto”, ker potem sva šla in se imela fino. 
Za otroka, ki ni obremenjen oz. ne razmislja o vseh možnih vidikih dežja, sploh ne obstaja vrednotenje vremena. Ujela sem se v past, saj je pritoževanje nesmiselno, na vreme nimamo vpliva, s pritoževanjem nič ne dosežemo, dež bo še naprej padal in mi bomo še naprej slabe volje. Narava je narava. 💚

#mindfulness #bemindful

IMG_20190516_184848_927.jpgIMG_20190516_184848_931.jpgIMG_20190516_184848_928.jpg

Teorija žalosti

 

20190411_230203

 

Na svetovni dan knjige objavljam knjigo, ki me je nazadnje presunila.

V bistvu naslov knjige pove vse in ne bi mogel biti boljši… ker točno o tem govori, o žalosti. Ta žalost zajame tudi bralca, če ima vsaj malo empatije.
Knjiga je še en dokaz, da stvari niso vedno kot so videti.

Koliko ljudi ve, da je za velikim Einsteinom bila velika Mileva?

In da brez nje mogoče ne bi bilo njegovih velikih odkritij?

Aprilski utrinek

Utrinek današnjega dne, ko sem na birmanskem kolesu z domačimi šparglji in čebulo v košari znova ugotovila, da čas/življenje teče po svoje – tudi, če se mi zdi, da se nič kaj ne dogaja, da je vse isto in da samo živim iz dneva v dan, ko pogledam nazaj, vidim, da se vse spreminja in da sem tudi jaz drugačna. 💓
Za birmo (15 let nazaj ?!) sem dobila kolo, ki ga imam še vedno. Takrat sem bila carka, ker ima 21 prestav, medtem ko je večina ostalih imela kolesa “samo” z 18 prestavami. Kolo je znamke Rog, katere ime se v zadnjem času pojavlja v čudnih kontekstih.
Sprašujem se, kaj danes dobiš, ko greš k birmi? Če sploh greš.
S tem kolesom sem odraščala in rasla – prišel je zvonec za preganjanje pešcev z ljubljanskih kolesarskih stez. Zaželela sem si tudi košaro, da je prevoz domačih dobrot bolj enostaven. Parkrat je bilo potrebno menjati zračnice. Bremze so ostale iste in jaz sem še vedno tista, ki nadzoruje balanco.

20190409_173203.jpg