Samomor

Naslov današnje objave je samomor, ker je danes svetovni dan preprečevanja samomor. Ko govorimo o samomorih ponavadi citiramo in navajamo številke. Vsi vemo, da Slovenci izstopamo, v negativnem smislu. Ne bom navajala številk, ker jih ne maram, ker smo samo zaprepadeni nad njimi in nas šokirajo, nahranijo naš del, ki je željan črne kronike in rumenega tiska. Na tisto kar pa je res pomembno, pa hitro pozabimo. Res je to širši problem,  ampak se lahko vprašamo, kaj lahko jaz naredim, da te številke, ne bodo tako grozljive?

Samomor je namreč v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsak od nas. Zato to pišem, ne zaradi številk, ampak zato, da bi se vsak od vas, ki to bere, pomislil pri sebi in pogledal po ljudeh okrog sebe. Odprimo oči in bodimo pozorni na ljudi s katerimi smo v stiku. Včasih moramo sami narediti prvi korak, se spustiti in vprašati kako se nekdo počuti. Mišljenje “če je kaj narobe, mi bo že sam povedal” je lahko usodno, ker, lahko da to tega ne bo prišlo nikoli, ker bo prepozno. Vem, da se se to prebere grozno. In res je grozno. Ampak ne bo nič manj grozno, če se o tem ne bomo pogovarjali. Ko nekdo naredi samomor, opazimo vsi. Žal je takrat prepozno ravno zato, ker se prej nismo pogovarjali, ker nismo bili dovolj pozorni, ker nismo imeli dovolj odprtih oči, ker prej nismo opazili znakov. Ker znaki so.

Ti, ki to bereš in se morda ne počutiš najbolje, ne pozabi, da nisi sam. Vedno je nekje nekdo, ki  te ceni in mu je mar zate. Tudi če ti tega ne pove ali ne pokaže tako pogosto, verjemi, da te bo poslušal, ko mu boš želel povedati, da te nekaj skrbi. Če pa v tvoji bližini res ni nikogar, na kogar bi se lahko obrnil in ki bi mu zaupal, pa obstaja vrsta anonimnih telefonskih številk na katerih so na voljo usposobljeni ljudje, ki so te pripravljeni poslušati in ti pomagati.

Življenje je samo eno. Je dragoceno in neprecenljivo. Je pa tudi negotovo in nepredvidljivo. Ampak nikoli ne pozabi, da nisi sam, da se je  vredno boriti. Najprej zase in potem za druge, ker si pomemben in vreden, tak kot si.

20180910_194532.jpg

 

Piši mi na zeleno adreso poletja

20180702_171033.jpgPiši mi na zeleno adreso poletja.
Poljubi, ki mi jih pošiljaš, naj bodo zadnje večerne vesti.
Glavo imam polno nekakih čudnih sonetov,
a ni nikogar, da mi oprosti ali ne oprosti.

Danes so se spet nekaj razpisali okrog moje najnovejše zbirke.

Izmislili prave štorije o tem, kdo vse da name vpliva. 
Najbolj je name vplivala neka absolventka germanistike.
A to so zamolčali, kajti, zaboga, le koga to briga.

Kaj koga briga, da si zame Honolulu in Madagaskar in Meksiko,
zgodovina, ki sem navzdolž in počez jo predelal s krvjo.
Tvoje ime ni zašlo v prav noben leksikon,
ni te v nobeni enciklopediji, v nobenem “Kdo je kdo…”

Toda zame si vse. Kot vojaku prvi dan mira
postelja, solze in v vazi cvet.
Tvoje oči so mi edina lektira
v tem dnevu, ki je tu, da odide spet.

(Izet Sarajlić)

Postdelovno popoldne

V poslušanje priporočam intervju z dr. Evo Boštjančič na moji najljubši radijski postaji Val 202. Eva Boštjančič je moja bivša profesorica, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na FF v Ljubljani.

https://val202.rtvslo.si/2018/05/sopotnik-v-postdelovno-popoldne-65/

Vem, da vsak sliši predvsem tisto, kar želi slišati. Jaz sem slišala veliko vsega kar že vem in je samo potrdilo moje razmišljanje oz. razmišljanje nas psihologov. Živimo v družbi, kjer je pomemben samo rezultat. Vendar pa je na poti do rezultata vedno vključen in sodeluje tudi človek. Človek s čustvi, potrebami, razmišljanjem, napakami, dobrimi in slabimi dnevi. Ker si vedno najprej človek s svojimi potrebami (fizičnimi in psihičnimi), ki se jih zavedaš ali pa tudi ne, venomer pa stremiš k njihovi zadovoljitvi. Šele za tem pride vse drugo.

78c850d013ba90f39b283d8aa18b82f9

 

 

 

Pris(o)ten april

To objavo sem nameravala napisati prvega aprila. Pa sem si potem premislila, ker je pač dan namenjen šalam in ta objava ni šala. Torej bi jo naj napisala drugega aprila, to je bilo včeraj in je spet nisem, ker je bil preveč lep dan, ki sem ga skoraj celega preživela zunaj (beri prvi pomladanski dan kot se spodobi, ki ga je bilo škoda zamuditi). Danes smo že tretjega aprila in objava je končno tu.

Zakaj se tako vrtim okrog datuma objave? Ker imam za vas koledar za mesec april. In to ne kakršenkoli koledar, ampak koledar za bolj prisoten april 2018 , ki ga lahko prenesete, sprintate in obesite na hladilnik. Ta moj koledar pa je še toliko boljši, ker se ga ni potrebno nujno držati v takem vrstnem redu, kot si sledijo dnevi. Brez skrbi lahko menjujete aktivnosti med dnevi. Pomembno je le, da katero izmed aktivnosti res naredite, da bo vaš april vseboval tudi kak poln in pris(o)ten trenutek.

Zajeta slika

 

Intervju z mano

https://motiviran.si/mateja-hergula-psiho-drobtinice/

IMG_20180313_210612_131.jpg

Ja, dala sem intervju. Ena izmed stvari za katero bi nekaj časa nazaj verjetno rekla, da se ne bo nikoli zgodila, pa se je. Ko sem dobila povabilo, sem sprva oklevala, ker vsi vemo kaj pomeni dati intervju. Pomeni, da se izpostaviš in razgališ pred javnostjo. Seveda vedno sam odločiš koliko in kaj poveš, v vsakem primeru pa si izpostavljen.

Po prespani noči sem vseeno sem rekla ja in na tej povezavi si lahko preberete intervju z mano. Spregovorila sem o tem kdo sem, kaj počnem in kaj me navdihuje.

Zakaj šele sedaj pišem o tem, tukaj na tem blogu, ki je bil pravzaprav povod za ta intervju. Priznam, da sem kar malo zamolčala ta intervju, nikomur nisem posebej razlagala. Potem pa se je vsak dan pojavil kak komentar oz. odziv na blog, ki me je res pozitivni presenetil in sem zanj hvaležna.

Pozdravljena, danes sem ob jutranji kavi prebrala tvoj intervju na spletni strani motiviran.si. Čestitam za tako iskren in pristen intervju. Tako sem ga začutila kot bralka. Že dolgo nisem prebrala intervjuja, ki bi me tako posrkal vase.

Zakaj sem se odločila, da dam intervju. Ker sem s tem naredila v bistvu to, o čem govorim, kar je v skladu z eno izmed mojih ljubših misli –  »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Torej upala sem se izpostaviti, kar pomeni, da sem avtomatsko ranljiva, ker sem upala stopiti v areno kot pravi Brene Brown. Pri tem sem bila pristna, ker si želim, da bi tudi več drugih ljudi bilo takih, pristnih. Ampak začela sem torej pri sebi.

Teden za imeti se rad, dan sedem

Danes je super dan za počitek. Kavice, kosila in obiski, ki so po navadi na sporedu v nedeljo, so lahko utrujajoči ter vzamejo določen čas in energijo. Včasih je vse kar rabimo, da se bomo bolje počutili, da bomo napolnili baterije in poskrbeli zase to, da si vzamemo en dan za počitek.

TEDEN ZA IMETI SE RAD, dan sedem: DAN ZA POČITEK

Zato danes ne dovolite, da vam kdo pokvari načrte. Danes je vaš dan. Preživite ga, kot si sami želite. Če pa si danes ne morete privoščiti tega, pa si določite en drug dan, ki bo dan samo za vas.

 

IMG_20180218_103456_042.jpg

Teden za imeti se rad, dan šest

Vzpostavljanje skrbi zase, za svoje dobro počutje lahko traja nekaj časa, vendar ni treba, da je zastrašujoče oz. ga ne smemo vzeti kot prevelik zalogaj. Kot pri vsem, je pomembno, najprej da sploh začnemo, potem pa nadaljujemo centimeter za centimetrom, korak za korakom. To pomeni, da si določimo majhne cilje, ki jih brez težav dosežemo in s tem dvignemo zaupanje vase.

TEDEN ZA IMETI SE RAD, dan šest: Majhni cilji

Zato si postavite majhen cilj, ki vas bo motiviral, s katerim boste naredili nekaj zase in se boste ob njem dobro počutili. Lahko si postavite cilj, kot je npr. da enkrat na teden skuhate kaj po nekem novem receptu, ali da vsak vikend greste na obisk k staršem, ali da vsak dvakrat na teden greste na sprehod. Odvisno kaj je tisto kar si želite oz. kaj je tisto kar vam veliko pomeni. S tem, ko oblikujemo manjše, nove navade, ki smo jim kos, se čutimo bolj pripravljene tudi za večje spremembe oz. za postavljanje višjih ciljev.

Moj mini cilj je, da si bom vsak vikend naredila šopek.

IMG_20180217_103659_665.jpg