- Elena Ferrante – O izgubljeni deklici
- Aljoša Bagola – Kako izgoreti
- Tadej Golob – Dolina rož
- Kenan Crnkič – Pazi katerega volka hraniš
- Hector Garcia – Šinrin-joku
- Margaret Atwood – Deklina zgodba
- Marguerite Duras – Ljubimec
- Nhat Hanh – Resnična ljubezen
- M.Scott Peck – Ljubezen in duhovna rast
- Gary Chapman – 5 jezikov ljubezni
- Ute Erhardt – Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod
- Renata Ažman – Depra
- Emily Pine – Pišem sebi
- Sheila Heti – Materinstvo
- Margaret Atwood – Testamenti
- Leila Slimani – Uspavanka
- Daniela Krien – Ljubezen v stiski
- Rumena Bužarovska – Moj mož
- Helena Cestnik – Klepet s seboj
- Erling Kagge – Hoja
- Marc Levy – Ona in on
- Marco Misssiroli – Zvestoba
- Paolo Giordano – V času epidemije
- Sergio Bambaren – Kristalna reka
- Tara Westover – Osvobojena
- Vesna Milek – Ogledala
- Andre Aciman – Najdi me
- Renata Salecl – Človek človek virus
- Brina Svit – Nove definicije ljubezni
- Tadej Golob – Virus
Category Archives: Branje
Branje v 2020
Zdelo se mi je, da letos nisem veliko brala… potem sem pa malo brskala po galeriji in ugotovila, da se je nabral že kar lep kupček knjig. 🖤 Koliko knjig pa si letos že ti prebral/a?







Na slikah so prebrane:
- Renata Ažman – Depra
- Emily Pine – Pišem sebi
- Sheila Heti – Materinstvo
- Margaret Atwood – Testamenti
- Leila Slimani – Uspavanka
- Daniela Krien – Ljubezen v stiski
- Rumena Bužarovska – Moj mož
Prebrala pa sem tudi:
- Elena Ferrante – O izgubljeni deklici
- Aljoša Bagola – Kako izgoreti
- Tadej Golob – Dolina rož
- Kenan Crnkič – Pazi katerega volka hraniš
- Hector Garcia – Šinrin-joku
- Margaret Atwood – Deklina zgodba
- Marguerite Duras – Ljubimec
- Nhat Hanh – Resnična ljubezen
- M.Scott Peck – Ljubezen in duhovna rast
- Gary Chapman – 5 jezikov ljubezni
- Ute Erhardt – Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod
Nekatere od prebranih knjig sem že podrobneje predstavila, nekatere pa še pridejo na vrsto.
Nasvet
Danes za zajtrk domače sveže maline in veliko misli.
Kateri nasvet si želite, da bi ga dali sami sebi par let nazaj (in ga tudi upoštevali)?

Svetovni dan poezije
Današnji svetovni dan poezije, ki ga preživljamo v karanteni, je bil kot zanalašč za urejanje knjig in prebiranje pesmi. Ko bom velika, bom imela svojo knjižnico, zaenkrat pa imam police in knjige, med njimi tudi knjige poezije, ki jih vidite na fotografiji.
Pa vi, imate doma kako knjigo poezije? Jo prebirate? Kdo je vaš najljubši pesnik? Katera je vaša najljubša pesem?
Meni je težko izbrati najljubšega pesnika in najljubšo pesem. Zelo pri srcu so mi naši, slovenski pesniki, ki se so tudi v moji zbirki. Veliko pesmi, ki so mi več, pa najdete v rubriki Poetični ponedeljek.
Sprehod v gozd
Narava nam lahko pomaga na več različnih načinov. Že 15 minut hoje po mirnem zelenem območju, na primer gozdu ali parku, nam pomaga razbistriti um in zmanjšati stres ali tesnobo. Japonci to imenujejo gozdna kopel oz. šinrin – joku. Pod takim naslovom je pri Mladinski knjigi izšla tudi knjiga, v kateri je bolj podrobno opisano, kakšne so koristi preživljanja časa v gozdu. Japonsko ministrstvo za gozdove je celo oblikovalo državni program za spodbujanje zdravja v katerem so opredelili, da gozdne kopeli koristijo človekovemu zdravju in so jih začeli predpisovati “na recept”. V tem programu so prvič uporabili izraz šinrin-joku (šinrin = gozd, joku = kopati se) in dokazali, da sprehod po gozdu in vdihovanje svežega gozdnega zraka, bogatega s fitoncidi, znižuje količino stresnih hormonov, srčni utrip in posledično tudi krvni tlak, bilo pa naj bi tudi odlična preventiva proti malignim obolenjem.
S knjigo sem tako dobila potrditev, da moji sprehodi v gozd niso izguba časa, niso samo način preživljanja prostega časa ali preganjanje dolgčasa, ampak so hkrati tudi dobra naložba v zdravje. Poleg te potrditve, pa sem preko knjige še malo bolj spoznala japonsko kulturo in se naučila japonske besede z čudovitim pomenom – jugen. To je tisto, kar občutimo, ko opazujemo nočno nebo, posejano z zvezdami, ko se nenadoma razblini naš ego, ko se zavemo, da smo del nečesa večjega od nas. To je čustvo, ki ga v nas vzbudi narava: trenutek, ko dojamemo, da nismo nekaj ločenega od sveta, temveč smo svet.