Ta dammmm, tradicionalna januarska objava o mojih prebranih knjigah v lanskem letu.

1. Bronja Žakelj – Belo se pere na devetdeset
2.  Adrian P. Kezele – Veličastni Saturn
3. Adrian P. Kezele – Hej človek, spravi se meditirat
4. Adrian P. Kezele – Sedem čaker, sedem stanj zavesti
5. Adrian P. Kezele – Sončni labirint
6. Augustin Kleon – Pokaži svoje delo
7. Augustin Kleon – Kradi kot umetnik
8. Mojca Širok – Pogodba
9. Joan Didion- Leto čudodelnih misli
10. Tadej Golob – Jezero
11. Tadej Golob – Leninov park
12. Rosie Walsh – Moški, ki ni poklical
13. Slavenka Drakulić – Mileva Einstein, teorija žalosti
14. Slavenka Drakulić – Frida ali o bolečini
15. Benedict Wells – O koncu žalosti
16. Mirjana Krizmanić – Tkanje življenja
17. Veronika Simoniti – Ivana pred morjem
18. Foenikos David – Delikatno
19. Rijavec Petra – Najini valovi
20. Delia Owens – Tam, kjer pojejo raki
21. Voskamp Ann -Tisoč darov
22. Erich Schmitt – Oskar in gospa v rožnatem
23. Sally Rooney – Pogovori s prijatelji
24. Sally Rononey – Normalni ljudje
25. Meša Selimović – Tišine
26. Mahković Eva – Na tak dan najbolj trpi Mastercard
27. Kojc Martin – Učbenik življenja
28. Semple Maria – Kam si šla Bernardette
29. Tina Bončina – Izgorelost
30. Erling Kagge – Tišina

Poleg knjig s seznama sem brala še druge, vendar nisem prebrala celih, zato jih ni na seznamu, ker so bile brane in ne prebrane, če sem natančna. 🙂 Možno je tudi, da sem katero pozabila, ker letos nisem bila tako vzorna pri sprotnem zapisovanju. Seveda sem pa brala tudi veliko poezije – določene pesmi, ki so se me posebej dotaknile, najdeš v rubriki poetični ponedeljek. Brala pa sem tudi strokovno literaturo, kar sem potrebovala za delo, tudi ne celih knjig, zato jih ni na seznamu.

Če koga kaj zanima glede posamezne knjige oz mojega branja, pa kar na plan z vprašanji. Jaz že berem mojo letošnjo prvo knjigo, na katero sem tako nestrpno čakala. Zadnjo, četrto v tetralogiji Elene Ferrante, O izgubljeni deklici.

Tu nekje v širjavi spleta sem izvedela za knjigo Tam, kjer pojejo raki. Med drugim je bilo omenjeno tudi, da jo je priporočala Reese Witherspoon. Mislim, da sem enkrat že pisala, da me to odbija, če se kako knjigo zelo opeva in reklamira… še celo Hollywoodski zvezdniki. Ker se vedno vprašam, zakaj bi naj tudi jaz brala ravno to knjigo, ravno zdaj, ko jo berejo “vsi” drugi. Potem pa sem šla v mojo najljubšo Knjižnico Ormož in jo zagledala na izpostavljeni polici. Kot da je tam čakala na mene. In sem si rekla, zakaj pa ne,  pa da vidimo, če je samo reklama ali je kaj na oz. v njej … in glej, zelo vesela sem, da sem ji dala priložnost. Ni literarni presežek, ampak se lepo bere, ni zapletena, malo napeta, ni potrebno pretiranega razmišljanja – vse to kar sem očitno v tem trenutku potrebovala. Izpostavila bi par stvari, ki so mi ostale…
– spet sem se še bolj začela zavedati kakšno moč imajo predsodki in kakšno škodo lahko naredijo
– spet malo bolj verjamem v človeško dobroto
– je še ena potrditev, kako pomembno za razvoj je otroštvo
– osamljenost (ne samota!) je zelo huda stvar
– …

O koncu žalosti je naslov romana, ki sem ga prebrala pred kratkim. Izšel je pri Mladinski knjigi v zbirki Roman.  Avtor  je Benedict Wells, za to knjigo je prejel je evropsko nagrado za književnost.  V romanu O koncu žalosti na zelo subtilen način piše o vplivu otroštva in družinskega življenja na razvoj in odraščanje. Ne piše v očitnih vzročno posledičnih povezavah. Ampak piše

o izgubi,
o bolečini,
o osamljenosti,
o otopelosti,
o nepripadanju,
o drugačnosti.

Na drugi strani pa piše tudi
o ljubezni,
o prijateljstvu,
o trenutkih spokojnosti,
o skrbi za bližnje.

Piše o življenju.

Z naslova romana bi lahko sklepali, da bo po branju konec žalosti. Vendar temu ni bilo tako. S tem, ko sem (pre)brala to knjigo, je nastopila žalost. Vsaj pri meni. Zgodba mi je ostala nekje pod kožo. Več kot en teden se nisem mogla lotiti branja druge knjige, ker je bil vtis po tej preveč močan. To se mi redko zgodi.

V opisih knjig nikoli ne želim povedati preveč. Vsak bere s svojimi očmi, vsak ob tem razmišlja s svojimi možgani, vsak doživlja svoja čustva. Preberite jo in si ustvarite svojo zgodbo o zgodbi.