Dež / RAIN

🌧Dež me je spomnil na tehniko RAIN – gre za akronim štirih stopenj v procesu – opis na fotografiji. ☝️
To tehniko namreč lahko uporabimo skoraj v vsaki situaciji, ne glede na to, kje se nahajamo. Našo pozornost usmerja na jasen in sistematičen način s katerim lahko presekamo zmedo oz. stres, ki ga doživljamo. 🌦
Včasih se je težko sprijazniti s tem kar čutimo. Lahko se resnično nameravamo ustaviti in biti pozorni, ko se pojavi nek stresni dogodek ali ko smo zmedeni. Naš ustaljen vzorec delovanja, da se takoj odzovemo, da pobegnemo ali da nas čustva preplavijo, pa je zelo močan – so trenutki, ko se nam zdi, da je biti prisoten enostavno nemogoče ali pretežko. Vendar pa se je dobro kljub temu potruditi. Ko nismo povezani z jasnostjo in prijaznostjo prisotnosti, je namreč večja verjetnost, da bomo zapadli v več nerazumevanja, konfliktov in oddaljenosti od drugih in sebe.

Cveteti

Juhuu, končno imam tudi jaz svoj logotip oz zaščitni znak. 💓Psihodrobtinice_primarni_logotip.cdr
Kako se vam zdi? Kakšne so asociacije, ko ga pogledate?Meni je všeč, ker je moj in ker je v njem združeno to, kar mi veliko pomeni: človek, ki cveti. Kot otrok sem želela postati cvetličarka, ker obožujem rože, potem pa sem z leti ugotovila, da tudi ljudje lahko (vz)cvetimo in postala psihologinja, ki vam lahko pri tem pomaga.

Kaj pomeni, da nekaj cveti?

Vemo kdaj rečemo, da roža cveti in kdaj posel cveti. Kdaj oz kako pa vemo, da človek cveti? Morda bi kdo rekel, da človek cveti, ko je finančno uspešen. Drugi bi morda pomislili na osebnostno rast, Nekateri bi rekli, da človek cveti, ko je vesel in zadovoljen ali ko se uči novih stvari in uporablja svoje znanje. Vse te trditve so na nek način pravilne.

PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE (FLOURISHING) je namreč večdimenzionalni konstrukt, ki temelji na 5 ključnih področjih oziroma elementih. Teorija PERMA zajema naslednje elemente psihološkega blagostanja:

  • prijetna čustva (P – pleasant emotions),
  • angažiranost (E – engagement),
  • medosebne odnose (R – relationships),
  • smisel (M – meaning) in
  • dosežke (A – achievement).

Psihološko blagostanje tako lahko razumemo kot stanje, ki ga ustvarjamo, ko doživljamo prijetna čustva, ko smo angažirani pri delu (ali hobijih), ko razvijamo globoke in smiselne odnose, ko najdemo smisel in namen v svojem življenju ter dosegamo svoje cilje z uporabo svojih moči in talentov.

Psihološko blagostanje ni lastnost oz. značilnost, ni nekaj kar imaš ali nimaš, ni statičen del človeka, ampak gre za proces, ki zahteva »delovanje« človeka. Vsak lahko zacveti, vendar pa to zahteva določeno mero truda. In jaz ti lahko pri tem pomagam.

Hvaležnost

Hvaležnost je osebnostna moč, ki našo pozornost usmerja na dobre in lepe stvari, ki se nam dogajajo v življenju, da se jih zavedamo in smo zanje res iskreno hvaležni. To je še posebej pomembno v zadnjih dneh, ko se je svet ustavil, ko smo obkroženi z negativnimi informacijami in smo negotovi glede prihodnosti. Hvaležnost je v teh dneh tista, ki nas varuje in zdravi. Ni samoumevno, da  smo doma in smo na varnem – v prvi vrsti moramo biti hvaležni vsem tistim, ki delajo za nas in skrbijo za bolne.

To, da je hvaležnost koristna za nas na različnih področjih in pozitivno vpliva na naše počutje, so potrdile tudi študije:

  • Pomaga nam sklepati prijateljstva. Če se zahvalimo osebi, ki smo jo pravkar wp-1584723221054.jpgspoznali, je večja verjetnost, da bomo s to osebo v dolgotrajnem, prijateljskem odnosu.
  • Izboljšuje psihično zdravje. Hvaležni ljudje so bolj srečni, poročajo o višji ravni blagostanja. Na drugi strani pa se hvaležnost negativno povezuje z anksioznostjo in depresijo.
  • Hvaležnost spodbuja empatijo in zmanjšuje agresijo. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, so v manjši meri maščevalni oziroma so bolj optimistični, prosocialni, občutljivi za potrebe drugih in emaptični.
  • Izboljšuje spanec. Redno prakticiranje hvaležnosti lahko prispeva k boljšemu in daljšemu spancu.
  • Zvišuje samospoštovanje. Ljudje, ki so hvaležni, imajo več samospoštovanja, delno tudi zato, ker cenijo dosežke in uspehe drugih ljudi.
  • Izboljšuje psihično moč. Hvaležni ljudje imajo prednost pri spopadanju s travmo in so bolj prožni, kar jim pomaga, da lažje okrevajo po stresnih sitaucijah.

wp-1584724963476.jpgZakaj pa imajo “vaje iz hvaležnosti” take učinke? Rezultati kažejo, da so povezave v naših možganih še nekaj mesecev po enostavni vaji zapisovanja stvari za katere smo hvaležni, še vedno aktivne – da še zmeraj čutimo hvaležnost. To pomeni, da bolj kot “vadimo” hvaležnost, bolj smo pozorni in se je zavedamo, večje učinke ima na naše počutje. Bolj kot se možgani vadijo v tem, da čutijo in izražajo hvaležnost, bolj se prilagajajo tej miselnosti – o svojih možganih bi lahko celo pomislili, kot o neke vrste “mišici” hvaležnosti, s katero lahko delamo vaje in jo okrepimo.

Hvaležnost lahko vadimo na različne načine. Sama sem to že počela tako, da sem si naredila “gratitude jar” – kozarec v katerega sem metala listke, na katere sem zapisovala lepe trenutke, za katere sem hvaležna. K temu sem že spodbudila tudi prijateljice, ko sem jim za novo leto podarila beležko s posvetilom in nagovorom k zapisovanju.

Zdaj pa nagovarjam še vas. Poišči prazno beležko in pisalo ter vsak večer, preden greš spat, zapiši tri stvari (lahko tudi več:)) za katere si v tistem dnevu hvaležen. To so lahko malenkosti, ki nas osrečijo in nam polepšajo dan. Za idejo lahko pogledaš v mojo rubriko Kaj me osreči.

Moj seznam hvaležnosti danes:

  1. balkon, balkon in še enkrat balkon (ker pač… karantena v 40m2 stanovanju …)
  2. nabiranje čemaža
  3. koncert  Hamo & Peter Dekleva v živo na Val 202

 

 

 

 

Počitek

počítek -tka m (ȋ)
1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve

Nikoli nisem točno vedela, kaj bi naj počitek pomenil… še najbližje se mi je zdelo ležanje. V bistvu pa nikoli nisem samo ležala, ampak sem brala ali gledala televizijo. Vedno sem imela slabo vest in občutek krivde, če sem kar tako ležala in delala nič. Pa sploh ne vem zakaj. Zdaj mogoče malo bolj razumem, kako pomembne je počitek, ko sem spoznala, da nas telo opozarja in nam daje signale. Samo prisluhniti mu moramo. In večkrat  samo biti… ker smo živa bitja, ne živa delajta.
Počitek pomeni kvaliteten čas, ki smo ga vložili vase in se posvetili sebi. Ko počivamo, se imamo radi in se spoštujemo.

wp-1583081606557.jpg

Depresivni dnevi

Prejšnji ponedeljek bi naj bil najbolj depresiven dan v letu. Zato sem cel čas imela v mislih, da moram nekaj “pametnega” napisati o depresiji, ki je epidemija 21. stoletja in je del našega vsakdana, pa se tega sploh ne zavedamo. Hkrati, pa se mi je celi čas zdelo nekako narobe, da govorimo o najbolj depresivnem dnevu v letu, ker depresija ni stvar, ki je omejena na en dan. Depresija se ne začne, ne traja in ne konča v enem dnevu.  

Meni se recimo zdi bolj depresiven dan danes, ko je megleno že cel dan in ko nisem naredila niti pol tistega kar sem si zadala. Ampak depresija ni to. Depresija ni en dan v januarju, ko je cel dan megleno in sivo ter je tudi naše počutje temu primerno.

Depresija ni en dan v januarju, ko gremo v spletno banko in nas prične boleti želodec, ko vidimo minus, ki je nastal zaradi božičnih daril.

Depresija ni en dan v januarju, ko pomislimo na nekoga, ki nas je zapustil in smo zato žalostni.

Depresija ni en dan v januarju, ko sem tečna, ker mi menstruacija zamuja, PMS pa traja že par dni.

Depresija ni en dan v januarju, ko tehtnica pokaže tri kilograme več, ker sem decembra jedla preveč

Depresija ni en slab dan v januarju, ki ga uporabim kot izgovor, ko si zato, da se spravim v boljšo voljo, kupim nove čevlje ali torbico.

Depresija je več kot slabo počutje, ki mine.

Depresija je nekaj dni, mesecev ali let, v katerih je človek brez volje, žalosten, tesnoben, napet in poln krivde.

Depresija je nezmožnost iti v trgovino.

Depresija je strah ob gledanju z balkona z višjega nadstropja – ne zaradi višine, ampak zaradi strahu, da vas bo nekaj potisnilo navzdol.

Depresija so antidepresivi v kombinaciji s pomirjevali, z namenom, da bi normalno funkcionirali na družinskem kosilu, na fakulteti ali na čisto običajni kavi s prijateljico.

Depresija je nezmožnost načrtovanja prihodnosti, ker ne verjameš, da jo boš doživel.

Depresija je topi in prazen pogled, ne glede na temo, o kateri se pogovarjaš.

Depresija je hujšanje brez diete, ker apetit izgine.

Depresija je delanje možganov sto na uro, vsako sekundo dneva.

Depresija je nespečnost, kljub večdnevnemu nespanju.

Depresija je psihoterapija vsakih 10 dni in zapisovanje občutij na papir.

Depresija je tudi nasmejana oseba, ki jo občudujemo, kako dobro ji gre in s kako lahkoto prenaša vse, kar ji življenje servira.

Depresija je tudi v igralcu, ki odlično odigra prizor, je pa pred tem eno uro dihal v vrečko zaradi paničnega napada.

Depresija je tudi v influenserjih,  ki na Instagramu objavljajo fotografije s popolnim nasmehom, ki ga vadijo pred ogledalom.

Depresija je tudi v starejši gospe, ki je pred leti izgubila otroka in moža, ampak ima za vnuke vedno pripravljen nasmeh in Milko.

Depresija je v osebi, ki stoji zraven vas, medtem ko na prehodu za pešce čakata na zeleno luč in upa, da je ne ogovorite oz. nič ne vprašate, ker je tako tesnobna.

Depresija je vse to. Ni lepa, je pa vztrajna. Pripravljena je, da te nauči imeti se rad, če se tega le zavedaš. Nima rada borbe in ne preda se zlahka. Če pa si tudi ti dovolj vztrajen, se njena moč zmanjšuje in prihaja vse redkeje.

Depresija prihaja v različnih oblikah, zaradi različnih okoliščin, z različnimi simptomi. Nekaj pa je zagotovo … ne pride v enem dnevu, ne traja en dan in se ne konča v enem dnevu. Zato ni bilo objave prejšnji ponedeljek. Ker se depresije ne more posplošiti  na en meglen dan v januarju.

wp-1580146095677.jpg