Spomladanska utrujenost

Po dolgem času malo bolj resna objava. Tisti, ki me spremljate, veste, da sem bolj aktivna na Instagram profilu, kjer vas večkrat tudi kaj vprašam. Pred kratkim sem spraševala, če je spomladanska utrujenost za vas dejstvo ali mit. Da ne bo ostalo samo pri vprašanju, sedaj ponujam še odgovor.

Spomladanska utrujenost obstaja!

IMG_20190228_182933_778.jpgGre za evoucijski pojav. Naši predniki oz. pračlovek je pozimi miroval, spomladi pa je postal bolj aktiven, saj je moral poskrbeti za svoje preživetje – začel je loviti, nabirati in ustvarjati. Zaradi povečane aktivnosti je porabil več energije, kar je povzročilo utrujenost. Ob menjavi letnih časov se torej mora naše telo prilagoditi spremembam, kar privede do neravnovesja v telesu in obremeni organizem. Pozimi naš imunski sistem oslabi zaradi vitaminsko manj bogate hrane, pomanjkanja sončne svetlobe in nezadostne telesne aktivnosti. V hladnejših mesecih se presnova upočasni in hranile snovi iz hrane se težje absorbirajo. Zaradi toplejšega vremena se nam žile razširijo, poveča se pretok krvi,  pospeši se tudi  metabolizem. Za to naš organizem potrebuje veliko energije, kar ga utrudi. Za večino ljudi je seveda to neko prehodno stanje, ki ga brez težav premagamo. Če pa težave (velika utrujenost, pomanjkanje volje, nespečnost, nihanje razpoloženja, ….) trajajo dlje čase, lahko to kaže na začetek resnejših težav, npr. depresije.

Bohemian rapsody

Včeraj sem gledala Bohemian Rapsody in kar ne morem nehati razmišljati o tem filmu. Pa ne o filmu kot filmu. O zgodbi, o življenju, o iskanju sebe, o ljubezni, o tem kdo smo in kaki smo ljudje. O tem, da imam eno samo življenje, ki je samo moje in samo jaz odločam kaj bom naredila z njim. Ni pomembno kako dolgo živimo, pomembno je kako živimo, dokler živimo. Ker nikoli ne vemo kako dolgo bo naše življenje trajalo. Tudi potem, ko nas več ni, pa naša zgodba ostane.

4ca5201a949f948db55be20c5dedd0a4
The most important thing is to live a fabulous life.

As long as it’s fabulous I don’t care how long it is.

— Freddie Mercury

22 sprehodov oktobra

Oktober je za mano. Številk nimam rada, zato sem se že nekje po prvi tretjini izgubila s štetjem sprehodov. Po občutku bi rekla, da jih ni bilo ciljnih 22, je bilo pa blizu. Kljub temu, lahko rečem, da je moj projekt 22 sprehodov oktobra vseeno uspel. Pri tem projektu pa sem opazila, da si včasih celo ustvarjam pritisk s tem, ko imam cel čas v mislih, da je lep dan potrebno izkoristiti… ne vem zakaj imam tako grozno potrebo/željo biti zunaj. Mogoče zato, ker sem celo otroštvo bila več zunaj kot notri? Ker imam rada svobodo? Svež zrak? Občutek sončnih žarkov na koži? Veter v laseh? Ker se trudim živeti čuječe in rada opazujem dogajanje zunaj? Ne vem. Kako pogosto ste vi zunaj? Vsak dan ali samo ob vikendih? Je to odvisno od vremena oz. letnega časa? Ste sami ali v družbi?

Še nekaj mojih oktobrskih sprehajalnih utrinkov.

 

Kdaj imaš servis?

20181010_174300.jpg

Na fotografiji je moj avto.
Zakaj objavljam svoj avto na svetovni dan duševnega zdravja?
Ker lahko potegnem vzporednico med skrbjo za avto in skrbjo za duševno zdravje.
Sploh Slovenci smo znani po tem, da nam naši jekleni konjički veliko pomenijo in da lepo skrbimo zanje, saj veste, avto je treba zglancat. Tudi na servis vozimo svoje avte in vsako leto na tehnični pregled.  Ponavadi gremo na servis tudi preventivno, preden nam odpove motor zaradi pomanjkanja olja.  Za vsako stvar, sicer res ne gremo na servis. Jaz na primer, tekočino za steklo in antifris znam naliti sama. Tudi gume sem že menjevala  – pri menjavanju gum smo tudi vestni – še predpis imamo, da jih je potrebno menjati do 15. marca oz. novembra.

Zakaj ni oz. ne bi bilo tako tudi pri servisiranju samih sebe – pri servisiranju našega duševnega zdravja?
Kdaj ste nazadnje “menjali gume” pri sebi, se prej pripravili na težke in nepredvidene razmere, ter se tako zaščitili?
Določene stvari lahko naredimo sami, ko pa menjavanje prestav več ne gre gladko, ko luči več ne svetijo,  ko zjutraj preprosto več ne morete vžgati, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč. Če vas ni sram peljati avta k mehaniku, zakaj bi vas bilo sram iti k duševnemu mehaniku? Če vas kdo vpraša, kaj vam je v življenju bolj pomembno, vaš avto ali to, kako se vi počutite, kaj bi odgovorili?

Za vas se gre.

Dejstvo je, da je duševno zdravje neločljiv del celotnega zdravja posameznika. Naše duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev in doživljanja ter vpliva na to, kako razmišljamo, komuniciramo in osebnostno rastemo. Zato je dobro duševno zdravje eden izmed pogojev za dobre medosebne odnose in uspešnost ter posledično temelj za kakovost življenja.

Samomor

Naslov današnje objave je samomor, ker je danes svetovni dan preprečevanja samomor. Ko govorimo o samomorih ponavadi citiramo in navajamo številke. Vsi vemo, da Slovenci izstopamo, v negativnem smislu. Ne bom navajala številk, ker jih ne maram, ker smo samo zaprepadeni nad njimi in nas šokirajo, nahranijo naš del, ki je željan črne kronike in rumenega tiska. Na tisto kar pa je res pomembno, pa hitro pozabimo. Res je to širši problem,  ampak se lahko vprašamo, kaj lahko jaz naredim, da te številke, ne bodo tako grozljive?

Samomor je namreč v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsak od nas. Zato to pišem, ne zaradi številk, ampak zato, da bi se vsak od vas, ki to bere, pomislil pri sebi in pogledal po ljudeh okrog sebe. Odprimo oči in bodimo pozorni na ljudi s katerimi smo v stiku. Včasih moramo sami narediti prvi korak, se spustiti in vprašati kako se nekdo počuti. Mišljenje “če je kaj narobe, mi bo že sam povedal” je lahko usodno, ker, lahko da to tega ne bo prišlo nikoli, ker bo prepozno. Vem, da se se to prebere grozno. In res je grozno. Ampak ne bo nič manj grozno, če se o tem ne bomo pogovarjali. Ko nekdo naredi samomor, opazimo vsi. Žal je takrat prepozno ravno zato, ker se prej nismo pogovarjali, ker nismo bili dovolj pozorni, ker nismo imeli dovolj odprtih oči, ker prej nismo opazili znakov. Ker znaki so.

Ti, ki to bereš in se morda ne počutiš najbolje, ne pozabi, da nisi sam. Vedno je nekje nekdo, ki  te ceni in mu je mar zate. Tudi če ti tega ne pove ali ne pokaže tako pogosto, verjemi, da te bo poslušal, ko mu boš želel povedati, da te nekaj skrbi. Če pa v tvoji bližini res ni nikogar, na kogar bi se lahko obrnil in ki bi mu zaupal, pa obstaja vrsta anonimnih telefonskih številk na katerih so na voljo usposobljeni ljudje, ki so te pripravljeni poslušati in ti pomagati.

Življenje je samo eno. Je dragoceno in neprecenljivo. Je pa tudi negotovo in nepredvidljivo. Ampak nikoli ne pozabi, da nisi sam, da se je  vredno boriti. Najprej zase in potem za druge, ker si pomemben in vreden, tak kot si.

20180910_194532.jpg

 

Pris(o)ten april

To objavo sem nameravala napisati prvega aprila. Pa sem si potem premislila, ker je pač dan namenjen šalam in ta objava ni šala. Torej bi jo naj napisala drugega aprila, to je bilo včeraj in je spet nisem, ker je bil preveč lep dan, ki sem ga skoraj celega preživela zunaj (beri prvi pomladanski dan kot se spodobi, ki ga je bilo škoda zamuditi). Danes smo že tretjega aprila in objava je končno tu.

Zakaj se tako vrtim okrog datuma objave? Ker imam za vas koledar za mesec april. In to ne kakršenkoli koledar, ampak koledar za bolj prisoten april 2018 , ki ga lahko prenesete, sprintate in obesite na hladilnik. Ta moj koledar pa je še toliko boljši, ker se ga ni potrebno nujno držati v takem vrstnem redu, kot si sledijo dnevi. Brez skrbi lahko menjujete aktivnosti med dnevi. Pomembno je le, da katero izmed aktivnosti res naredite, da bo vaš april vseboval tudi kak poln in pris(o)ten trenutek.

Zajeta slika