Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg

 

Spomladanska utrujenost

Po dolgem času malo bolj resna objava. Tisti, ki me spremljate, veste, da sem bolj aktivna na Instagram profilu, kjer vas večkrat tudi kaj vprašam. Pred kratkim sem spraševala, če je spomladanska utrujenost za vas dejstvo ali mit. Da ne bo ostalo samo pri vprašanju, sedaj ponujam še odgovor.

Spomladanska utrujenost obstaja!

IMG_20190228_182933_778.jpgGre za evoucijski pojav. Naši predniki oz. pračlovek je pozimi miroval, spomladi pa je postal bolj aktiven, saj je moral poskrbeti za svoje preživetje – začel je loviti, nabirati in ustvarjati. Zaradi povečane aktivnosti je porabil več energije, kar je povzročilo utrujenost. Ob menjavi letnih časov se torej mora naše telo prilagoditi spremembam, kar privede do neravnovesja v telesu in obremeni organizem. Pozimi naš imunski sistem oslabi zaradi vitaminsko manj bogate hrane, pomanjkanja sončne svetlobe in nezadostne telesne aktivnosti. V hladnejših mesecih se presnova upočasni in hranile snovi iz hrane se težje absorbirajo. Zaradi toplejšega vremena se nam žile razširijo, poveča se pretok krvi,  pospeši se tudi  metabolizem. Za to naš organizem potrebuje veliko energije, kar ga utrudi. Za večino ljudi je seveda to neko prehodno stanje, ki ga brez težav premagamo. Če pa težave (velika utrujenost, pomanjkanje volje, nespečnost, nihanje razpoloženja, ….) trajajo dlje čase, lahko to kaže na začetek resnejših težav, npr. depresije.

Bohemian rapsody

Včeraj sem gledala Bohemian Rapsody in kar ne morem nehati razmišljati o tem filmu. Pa ne o filmu kot filmu. O zgodbi, o življenju, o iskanju sebe, o ljubezni, o tem kdo smo in kaki smo ljudje. O tem, da imam eno samo življenje, ki je samo moje in samo jaz odločam kaj bom naredila z njim. Ni pomembno kako dolgo živimo, pomembno je kako živimo, dokler živimo. Ker nikoli ne vemo kako dolgo bo naše življenje trajalo. Tudi potem, ko nas več ni, pa naša zgodba ostane.

4ca5201a949f948db55be20c5dedd0a4
The most important thing is to live a fabulous life.

As long as it’s fabulous I don’t care how long it is.

— Freddie Mercury

22 sprehodov oktobra

Oktober je za mano. Številk nimam rada, zato sem se že nekje po prvi tretjini izgubila s štetjem sprehodov. Po občutku bi rekla, da jih ni bilo ciljnih 22, je bilo pa blizu. Kljub temu, lahko rečem, da je moj projekt 22 sprehodov oktobra vseeno uspel. Pri tem projektu pa sem opazila, da si včasih celo ustvarjam pritisk s tem, ko imam cel čas v mislih, da je lep dan potrebno izkoristiti… ne vem zakaj imam tako grozno potrebo/željo biti zunaj. Mogoče zato, ker sem celo otroštvo bila več zunaj kot notri? Ker imam rada svobodo? Svež zrak? Občutek sončnih žarkov na koži? Veter v laseh? Ker se trudim živeti čuječe in rada opazujem dogajanje zunaj? Ne vem. Kako pogosto ste vi zunaj? Vsak dan ali samo ob vikendih? Je to odvisno od vremena oz. letnega časa? Ste sami ali v družbi?

Še nekaj mojih oktobrskih sprehajalnih utrinkov.

 

Kdaj imaš servis?

20181010_174300.jpg

Na fotografiji je moj avto.
Zakaj objavljam svoj avto na svetovni dan duševnega zdravja?
Ker lahko potegnem vzporednico med skrbjo za avto in skrbjo za duševno zdravje.
Sploh Slovenci smo znani po tem, da nam naši jekleni konjički veliko pomenijo in da lepo skrbimo zanje, saj veste, avto je treba zglancat. Tudi na servis vozimo svoje avte in vsako leto na tehnični pregled.  Ponavadi gremo na servis tudi preventivno, preden nam odpove motor zaradi pomanjkanja olja.  Za vsako stvar, sicer res ne gremo na servis. Jaz na primer, tekočino za steklo in antifris znam naliti sama. Tudi gume sem že menjevala  – pri menjavanju gum smo tudi vestni – še predpis imamo, da jih je potrebno menjati do 15. marca oz. novembra.

Zakaj ni oz. ne bi bilo tako tudi pri servisiranju samih sebe – pri servisiranju našega duševnega zdravja?
Kdaj ste nazadnje “menjali gume” pri sebi, se prej pripravili na težke in nepredvidene razmere, ter se tako zaščitili?
Določene stvari lahko naredimo sami, ko pa menjavanje prestav več ne gre gladko, ko luči več ne svetijo,  ko zjutraj preprosto več ne morete vžgati, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč. Če vas ni sram peljati avta k mehaniku, zakaj bi vas bilo sram iti k duševnemu mehaniku? Če vas kdo vpraša, kaj vam je v življenju bolj pomembno, vaš avto ali to, kako se vi počutite, kaj bi odgovorili?

Za vas se gre.

Dejstvo je, da je duševno zdravje neločljiv del celotnega zdravja posameznika. Naše duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev in doživljanja ter vpliva na to, kako razmišljamo, komuniciramo in osebnostno rastemo. Zato je dobro duševno zdravje eden izmed pogojev za dobre medosebne odnose in uspešnost ter posledično temelj za kakovost življenja.