Bohemian rapsody

Včeraj sem gledala Bohemian Rapsody in kar ne morem nehati razmišljati o tem filmu. Pa ne o filmu kot filmu. O zgodbi, o življenju, o iskanju sebe, o ljubezni, o tem kdo smo in kaki smo ljudje. O tem, da imam eno samo življenje, ki je samo moje in samo jaz odločam kaj bom naredila z njim. Ni pomembno kako dolgo živimo, pomembno je kako živimo, dokler živimo. Ker nikoli ne vemo kako dolgo bo naše življenje trajalo. Tudi potem, ko nas več ni, pa naša zgodba ostane.

4ca5201a949f948db55be20c5dedd0a4
The most important thing is to live a fabulous life.

As long as it’s fabulous I don’t care how long it is.

— Freddie Mercury

Everest in Tomaž

Danes sem gledala film Everest,
ki me ni prepričal. Je pa v meni zbudil spomin na Tomaža Humarja, velikega človeka, ki sem ga res občudovala. Zato delim te misli iz njegove knjige Ni nemogočih poti.

Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranja in da družba ne pomeni varnosti. Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtostjo otroka. Naučiš se graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za načrtovanje. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože. In nauči se, da resnično lahko zdržiš … Da si resnično močan in da si resnično vreden. ~ Tomaž Humar

Višja sila

Da bom tudi jaz v kontekstu oz. v skladu s trenutnimi vremenskimi razmerami,Featured image vam v ogled priporočam film Višja sila (Turist / Force Majeure).

Višja sila je psihološka drama o počitnicah, tradicionalni družini, odnosu zakoncev, stereotipni vlogi moškega…

»Višja silaNi je več po švedsko – sproži plaz, ki zastavi nekaj zoprnih vprašanj o idiličnosti nuklearne družine, zveličavnosti patriarhalnega reda, samoumevnosti “glavne” moške vloge, banalnosti alfa arogance in varnosti družinskega življenja (kot oblike preživetvenega instinkta in predsmrtne izkušnje), pa tudi o smiselnosti počitnic. Počitnice so stres, skoraj katastrofa. Ljudje se običajno ločijo po vrnitvi s počitnic. Bog – višja sila pač – je očitno ta, ki najbolj dvomi v svetost zakonske zveze.« ZELO ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

 

Švedska družina je na smučarskih počitnicah v francoskih Alpah. Po drugem dnevu počitnice se te spremenijo v moro, potem ko je družina priča nenavadnemu dogodku. Med kosilom se sproži plaz, ki je nadzorovan, vendar je videti točno tako, kot da bo plaz zadel v kočo kjer sedijo. To med ljudmi povzroči paniko. V tem trenutku, ko se plaz nezadržno približuje, mož ne poskrbi za svojo družino, ampak v strahu nagonsko zbeži vstran. Izkaže se, da je plFeatured imageaz bil le preplah in je z njimi vse vredu. Vendar pa žena nikakor ne more pozabiti tega, da jo je mož pustil samo z otrokoma. Ta dogodek hoče razčististi sama pri sebi in z možem, a se to zdi nemogoče. Mož namreč ta pripetljaj na začetku povsem drugače razlaga in meni, da žena pretirava. Žena se o dogodku poskusi pogovoriti z njim tudi ob prisotnosti drugih, a vse skupaj izpade samo še huje. Napetost med njima opazita tudi otroka, ki sta v strahu, da se bosta starša ločila. Vendar se mož potem zlomi in pade v nenadzorovan jok ter ženi pokaže svojo šibkost.

Komentar scenarista in režiserja Rubena Östlunda:

“Izkazalo se je – o temi obstajajo znanstvene študije, da se po katastrofi, ugrabitvi letala ali brodolomu, veliko število preživelih loči. Zdi se tudi, da v večini primerov moški ne ravnajo v skladu s pričakovanimi kodeksi viteštva. /…/ Kar je najverjetneje poglavitni razlog za razveze. Zaradi tega sem želel raziskati uveljavljeno predstavo, da mora biti moški zaščitnik svoje žene in družine, družbeni kodeks, ki pravi, da se v nevarnosti ne sme umakniti.”

Featured image

Kako bi ravnali vi?