Drevo

Spet je tu poetični ponedeljek ter eden in edini, Tomaž Pengov.

wp-1517246639540..jpg

 

rad bi vedel kako drevo ljubi
sonce zvezde veter viharje
tiha jutra megleno barje
pripoved ptic večerne zarje

rad bi čutil kako drevo snubi
razvejano med nebom in zemljo
vsak nov dan za dih spremenjeno
vsako leto znova rojeno

rad bi slišal kako se zasmeje
ko mu ptice naselijo veje
ko ga zjutraj sonce pogreje
ko svež veter v krošnjo zaveje

rad bi čutil kako zadrhti
ko ga zima ogrne v belo
ko spomladi zeleno šumi
rad bi videl njegove oči

Vse lepe stvari

Kaj me osreči?

15. Dobra glasba.

NICK CAVE & THE BAD SEEDS  – transcedentalna glasbena izkušnja.

Včerajšnji koncert ni bil dober. Bil je odličen. Bil je vse in še več. Občutja, ki jih je vzbudil se težko opiše z besedami. Ko je Nick med koncertom rekel: “tudi jaz imam vas rad”, je to resno mislil, ker se je to dalo začutiti.

»Ne zanima me tisto, kar lahko razumem v polnosti. Besede, ki sem jih napisal skozi leta, so le furnir. So resnice, ki ležijo pod površjem besed. Resnice, ki se kot grbe morske pošasti pojavijo brez opozorila in spet izginejo. Izvedba pesmi je zame iskanje poti za to, da pošast primamiš na površje. Da ustvariš prostor, v katerem stvor prodre skozi resnico in tisto, kar nam je znano. Svetleč prostor, kjer se križata domišljija in stvarnost. Prostor, kjer obstaja vsa ljubezen, solze in veselje. Prostor, v katerem živimo.«

2017-10-31 11.13.18.jpg

Cesta

Cesta zavetje nemirnih ljudi
izginja in skozi stopinje drsi
ko odhaja in glasna obzorja rodi
tihe roke neštetih ur pijejo svet neznan
prav tam na cesti
med klasjem hitečih ljudi,
ki živijo brezčasne trenutke glasov,
ko letijo po stezah stoletnih sledi.
Sončna zarja je njihova sreča, ko sence budi
in ujeti so vanje, ko cesta prižge jim luči
in pogrne s tiho temo jim klopi
zidove in parke in stebre dreves
da zaspijo v sanje razbitih noči.
Večni tujci polnih naročij prijateljstva
prav tam na cesti zagrnjeni s plaščem dežja
brez odhodov ker so povsod doma
na cesti prebodeni z mečem sonca
morda iščejo več kot posmeha zaklenjenih glav
morda iščejo tujo besedo odprtih oči
polne dneve svobodnih trenutkov nemirnih poti
ko visijo med kupi sprhnelih smeti
in drvijo od mesta do mesta brez sna
in zgubijo na tisoče srečanj vse dni.

Tomaž Pengov

September

Ko greš sam septembra na sprehod in te spremljajo sence izgubljenih ljudi
Ko je park le sestanek z drevesi, ki te vodijo v vrsti mimo rožnih poti
Če jesen lahko potrga jim liste in ti pokrade spomine na prebedele noči
September je za te stvari
September je, da ti vzame vse, česar zdaj več ni
Ko parfum, ki ga srečaš na poti, se zate ne zmeni, čeprav te pozna
Če poljub, ki nič ne pomeni, ti vzame besede za dan ali dva
September je za te stvari
September je, da ti vzame vse, kar te boli
Če lase ti topel veter počeše in odnese z obraza sledove tujih dlani
Če na klop se usede ptica pozabe in ti noče zapeti o večnosti
Pa pa pa pa.

Melodrom~September

Dober koncert

Tudi to novo leto (ki ni več tako novo :)) bom začela bom s “projektom”. In sicer bom v kategoriji Kaj me osreči objavljala o stvareh, dogodkih, ki so me osrečili. Podobno, kot ko sem lansko leto v kozarec shranjevala listke na katere sem napisala kaj me je osrečilo. S tem, da bodo ideje tukaj bolj splošne in ne tako osebne, kar pomeni, da lahko iste stvari ali trenutki osrečujejo tudi vas, pa se mogoče tega sploh ne zavedate. 

  1. Dober koncert

Častno, prvo mesto v tej kategoriji objav pripada Vladu Kreslinu. Včeraj sem bila na
njegovem koncertu, kjer me je spet popolnoma navdušil. Res je velik glasbenik in še večji človek.