Bodi z mano do konca

Tinkara Kovač je moja najljubša slovenska glasbenica. Prvi CD, ki sem ga v življenju kupila, je bil njen – Orange, in sicer leta 2003, ko sem bila v osmem razredu osnovne šole. Takrat me je navdušila s pesmijo Med zemljo in zrakom. Danes, 15 let kasneje pa me navdušuje njena pesem Bodi z mano do konca, s katero je zmagala na Melodijah morja in sonca 2019.

Tinkara Kovač – Bodi z mano do konca

Čez dan in ponoči zvoni
v mestu iz zrna soli
Kako je lep ta svet
v tvojih ulicah ujet

Gibek je korak,
razpihan je oblak
Za njim ostaja sled svetlobe
in tu pa tam kak sinji cvet

Pobarvaj me v rdeče, v globino srca
Pobarvaj me v belo čistega neba
To je pot, moja pot
Blizu so zvezde in daleč tla.

Bodi z mano do konca
na pomolu iz sonca
V naročju morskih trav
Tam živim tako narobe in prav
Pusti, naj govorijo
in pred sabo bežijo
Jaz vem, da svet ni raven
Je strm, vijugast in vse zraven

Gledam v tvoje oči
V njih vidim vse, ki so odšli
Se skrivam za oboki
pred pogledi ljudi

Pobarvaj me v rdeče, v globino srca
Pobarvaj me v belo čistega neba
To je moč, moja moč
Blizu so zvezde in daleč tla.

Skozi odprta okna hiš
Ti me po strehah loviš
Skrij me v svoj najljubši predal,
nariši me od stropa do tal.

Makova polja

Kaj me osreči?
33. Cvetoči mak. 

 

20190530_171753.jpgMakova polja
zelena obzorja
me greje lepota
osvaja toplota.

Nastavlja mi lice
bojim se resnice
a mehke so sanje
ko zbujam se vanje.

Le tvoji obrisi
na srcu odtisi
občutki kot misli
sladki in kisli.

Kaj če začetek
ne bi imel konca,
bi me razvajal
na poti do sonca?

V zraku odmevajo tvoje besede
igro metulja in ko me zmede,
na koncu izberem to kar mi sede,
spet mislim na tebe.

Sanjam, na strehi iz neba
sanjam, u vetru upanja
plavam v oblaku cimeta
in sanjam samo za naju dva.

Gušti in Polona

Iskra

kada kosu stavi iza ušiju
pretvori se u djevojčicu
svoje tajne poklanja,
zamuckuje,
nekako izroni iz očiju
njene ruke grle kao šal,
a tanki prsti bodu me pod rebra
sporo rasti mala vrbo
dug je put,
a ovaj svijet te čeka

treba nam tako malo
skoro ništa
jedan kremen
i jedna iskra
da tama ode
zauvijek iz sna,
a čudovišta padaju

iskrenost je rizik
na vlastiti račun
ti ćes čitav zivot plaćati
i nikad nećeš shvatiti
od koga te čuvaju
duge cijevi i žice.
svih devet krugova
putuju sa nama,
nekoga zlo uzbuđuje.
sporo rasti mala vrbo,
ovaj svijet
čeka već dugo
na tebe

čovjek je velik točno toliko,
koliko je ono što traži veliko…

treba nam tako malo
skoro ništa
jedan kremen
i jedna iskra
da tama ode
zauvijek iz sna,
a čudovišta padaju

kada stanu mašine,
strojevi
nestaju zemlje,
nestaju gradovi,
ti otvori svoje oči tad
i čudovišta
padaju…

Urban

 

20190518_145350.jpg

Lastovka

Lutnja je ubita, ugasnil je čas,
ogenj je izgubil svoj jarki obraz.
Strmo uporno gre trpki mir
v srca se vseda, neba ni nikjer.
Takrat zaihtiš za tisoče ljudi,
takrat zaihtiš in to se nisi ti,
vate pride drobna, drobna ptica,
ona sladko žalost zvabi ti na lica.

Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla,
čisto noter vate jokat lastovka,
kaj jo je prignalo, od kod je le prišla,
čisto noter vate jokat lastovka.

Spominjanje je trudno, današnji dan boleč,
mislit kaj še pride je več kot odveč.
Tesnoba je povsod, kjerkoli vase vdreš
in najbrž si nikoli do kraja ne prispeš.
In ihtiš, ihtiš za tisoče ljudi,
ihtiš, ihtiš, ihtiš in to si tudi ti.
Vate je prišla drobna, drobna ptica
in ona bridko žalost zvabi ti na lica.

Morda zato izbrala ravno je srce,
ker tam je toplo;
toplo, zato ker smo ljudje.

19247809_10213340498209243_4758298560929873616_n

Dolgo nisva pila

ker prjatu, dolgo nisva pila in bojim se, da bova pozabila …
da se flaše spraznijo, da se zgodbe zvečajo, se spomini najdejo …

Ne, ne nagovarjam k alkoholizmu. Nagovarjam vas k pogovarjanju – takemu iskrenemu, pristnemu, odkritemu, …. ki smo ga žal velikokrat zmožni šele takrat, ko nekaj spijemo.

Pesem Dolgo nisva pila govori o prijateljstvu, pogrešanju in želji po druženju z ljudmi, ki so nam blizu. Ob pisanju besedila (pod domačo češnjo na vrtu) je Hamo imel v mislih Rudija (kako brezdelno poležava pod domačo figo na vrtu), prijatelje in prijateljice, s katerimi se premalokrat sreča, jih objame, jih poljubi in jim prisluhne. Vse to seveda ob kozarčku, ki je vseslovenska metafora za druženje, čeprav minister za zdravje, ki ga trenutno nimamo, to neprestano odsvetuje.