Izgube

Ne vem zakaj, ampak smrt Jerneja Šugmana se me je zelo dotaknila. Še bolj se zavedam, da v življenju time management tudi odpove. Pri 49 letih verjetno človeka čaka še kar nekaj alinej na življenjskem to do seznamu. Ampak včasih očitno nekatere alineje ostanejo brez kljukic ali križcev, ker prej umremo. Kaj potem pomeni živeti? Delati kljukice na našem to do seznamu življenja?

Nam se morda zdi, da je normalen človek tisti, ki rad dela kot nor, ampak v tisti njihovi načelni lenobi sem začutil nekakšno modrost. Da lahko zapravljaš čas po mili volji, ješ, piješ, pa malo jahaš… Mar to ni več življenje? Pa še kakšno! Še malo, pa bomo umrli, nekaj let nam je še ostalo, mi pa se ukvarjamo s storilnostjo, učinkovitostjo in se pehamo za kdo ve čim – pri tem pa se obenem vsi zavedamo, da smisel življenja ni to, da umreš čim bolj bogat.

~ Jernej Šugman (23. december 1968 – 10. december 2017)

jernej_sugman_jure_erzen3

Dovolj dobra

Dobra.
Moraš biti dobra.
Moraš biti dovolj dobra.
Moraš biti najboljša.
Zaradi mame in očeta, da sta ponosna.
Zaradi otrok v vrtcu, da te ne porivajo vstran in ti ne jemljejo igrač.
Zaradi učiteljice, da je ne osramotiš na šolskem tekmovanju.
Zaradi sošolcev in sošolk, da za vse zrihtaš prosto uro.
Zaradi fanta, da si mu še bolj všeč.
Zaradi bivšega fanta,da slučajno ne pomisli, da te je njegov način, kako te je zapustil, prizadel.
Zaradi vpisa na fakulteto, da zbereš dovolj točk.
Zaradi štipendije, da imaš dovolj visoko povprečje, da jo obdržiš.
Zaradi tega, da dobiš službo.
Zaradi tega, da si izboriš višjo plačo.
Zaradi tega, da si prepričljiva, da ti drugi verjamejo.

Dobra.
Moraš biti dobra.

Pozabi.
Vedno si dovolj dobra.
Dovolj si.
Taka kot si.
Moraš biti le v skladu s tem kar čutiš in kako se počutiš.

K temu razmišljanju oz. zapisu me je spodbudil intervju s Petrom Praprom, kliničnim psihologom.

Od nas se pričakuje, da bomo zmagovalci, kajti če nisi zmagovalec, si luzer. To, da si zmagovalec, pomeni, da moraš izpolniti idealizirana in nerealna pričakovanja. Ne vem, kdaj je biti povprečen, postalo tako sramotno. Veliko težav lahko povzroči, če v sebi obdržiš koncept, da moraš biti edinstven, vsemogočen in vseveden. Ker dejstvo je, da ne moremo biti vsi zmagovalci. Nismo in ne moremo biti vsi nadpovprečni. Najbolj pomembno je, da sprejmeš samega sebe, takšnega kot si.

a4f00dc00f8aa6f34ab905dec9397d0e

Magnifico in modre misli

Pred kratkim je bil v Sobotni prilogi  super intervju z Magnificom. Še posebej so mi všeč spodnje misli s katerimi dobro opiše, da je okej, če kdaj nisi okej.

Nam govorijo samo, kako moraš biti nenehno srečen, vesel, zadovoljen, kar se najverjetneje ne da, tako kot ne moreš biti ves čas na višku orgazma. Telo tega ne bi preneslo. Zakaj potem hočemo, da bi bili ves čas srečni, hepi za vsako ceno? Zato se v stanjih tesnobe včasih vprašam – kaj pa če je to čisto normalno stanje? Zakaj se potem tako trudimo, da bi minilo, da bi čim prej prilezli ven? Ker smo tako naučeni. Ker biti v strahu, tesnobi, paniki ni okej. Kaj pa če je tesnobnost čisto okej agregatno stanje za nekaj, ampak nam nihče ni povedal, za kaj točno. ”

Damir Urban

Ne dolgo nazaj sem naletela na intervju z enim od mojih priljubljenih glasbenikov Urbanom. Ni mi všeč samo njegova glasba, ampak tudi njegovo razmišljanje:

»Ja ne govorim o ljudima koji nemaju što staviti djetetu u tanjur. Jako velik broj mojih prijatelja živi u krizi zato što su nekada išli na skijanje a sada ne mogu. Zato što im kći hoće iPhone 6 a nemaju novca za novi mobitel. Ako pričamo o takvoj krizi, onda pričamo o krizi duha a ne o financijskoj krizi. Kao prvo, svi mediji nas non-stop zatupljuju. Spuštaju nam kriterije i uz našu pomoć jer je naša generacija to iznijela. Othranili smo generaciju koja mijenja informacije u jednoj minuti, nije u stanju pogledati film koji traje dva sata pa gledaju trailere i ne znaju ništa o ničemu jer ne čitaju. Nemaju vremena. Ne mogu se koncentrirati. Pričamo o kvaliteti multitaskinga koji je katastrofa jer ne dopušta da probaviš niti jednu ideju kako treba i proživiš je. Ljudi izbacuju površne stvari, pišu površno, čitaju površno… Ta gomila tupavih ljudi je podobna za manipulaciju. Imamo krizu Europe i svijeta gdje se pojavila ekstremna desnica i milijuni nezaposlenih.«

Damir Urban

Dr. Simon Brezovar o možganih s pomočjo filmov

Psiholog dr. Simon Brezovar razblinja mite o možganih tudi s pomočjo filmov. Super intervju!

Simon Brezovar je doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije. Zaposlen je na Nevrološki kliniki, kjer se ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/stevilke/174320105

http://www.rtvslo.si/stevilke/simon-brezovar-filmi-lahko-odpirajo-eticna-vprasanja/358544

Featured image