MITI O LJUBEZNI drugič

O mitih o ljubezni sem že pisala tukaj. Danes predstavljam še drugi del mitov in antitez iz knjige Formule ljubezni. Veliko užitkov ob spoznavanju lastnih pogledov in prepričanj. 🙂

  • V pravi ljubezni ni konfliktov in jeze: Konflikt je spopad dveh želja, je pa tudi priložnost za rast in razvoj.
  • Ljubezen ne obstaja: Izgubo vere v ljubezen povzroči neuresničena ljubezen ali ljubezenska travma. Vendar obstaja brez tveganja večja verjetnost, da ostanemo vedno sami.
  • Vreden je samo tisti, ki je ljubljen: Potrditve dobivamo iz okolja in s primerjanjem.Featured image Lahko jo dobimo v partnerskem odnosu, v prijateljskem krogu, lahko si jih damo sami.
  • Nihče me ne more ljubiti: Tako razmišljajo tisti, ki se zaradi slabih izkušenj ne cenijo dovolj. Vsak ima pravico, da je ljubljen.
  • Vsi me morajo ljubiti: Nikoli nas ne bodo vsi ljubili. Četudi se bomo trudili biti dobri do drugih in jim ugajali, se bo vedno našel kdo, ki nas bo sovražil ali preziral.
  • Prava ljubezen je popolno predajanje sebe drugemu: Z odrekanjem sebi se postavljamo v podrejeni položaj. Potrebno je najti ravnovesje med svobodo in individualnostjo ter pripadnostjo in odvisnostjo.
  • Prava ljubezen je popolno razumevanje: Samo iz neverbalne komunikacije ne moremo razbrati, kaj oseba čuti in razmišlja in zakaj. Dokler nam oseba z besedami ne opiše, kaj doživlja in misli, tega ne moremo vedeti.
  • Prava ljubezen je popolna enakopravnost: Strah nas je izkoriščenosti, da bi dali več, kot dobimo. Vendar je na nekaterih področjih bolj sposoben moški, na nekaterih ženska, na nekaterih pa oba.

MITI O LJUBEZNI prvič

Featured image

Predstava vsakega posameznika o ljubezni je kompleksna. Dejstvo je, da imajo napačne predstave oz. miti o ljubezni lahko zelo velik vpliv na naš partnerski odnos. Zato je pomembno, da se jih posameznika zaveda in jih pri sebi preveri. Danes predstavljam nekaj pogosotih mitov in antitez iz knjige Formule ljubezni (dr. Zoran Milivojević).

  • Ljubezen je smisel življenja: Ne obstaja samo en smisel življenja. Smisel življenja je življenje samo.
  • Prava ljubezen se stalno čuti: Ljubezen ni občutje, temveč odnos, ki je nastal na osnovi očutij.
  • Prava ljubezen je stalna sreča: Za srečo ali nesrečo nekoga niso odgovorni drugi ljudje. Vsak je odgovoren zase in  svoja občutja.
  • Prava ljubezen je večna zaljubljenost: Zaljubljenost pomeni idealiziranje partnerja. Ni nujno, da se ljubezen začne z zaljubljenostjo.
  • V pravi ljubezni je spolnost izjemna: Ljubezen in seks sta povsem različna pojava. Mogoče je imeti fantastičen seks z osebo, ki je ne poznate in mogoče je imeti slab seks z osebo, ki jo močno ljubite.
  • Samo enkrat se ljubi: Vsaka ljubezen je tudi resnična in prava. Vsak ima pravico do več različnih ljubezni v svojem življenju.
  • Prava ljubezen traja vse življenje: Nobena ljubezen ne traja večno.
  • Prava ljubezen je brezpogojna: Če vas partner sprejema kot bitje, to ne pomeni, da bo sprejel tudi vsa vaša vedenja.
  • Prava ljubezen bo ljubljeno osebo spremenila: Nobena ljubezen, najsi je še tako moćna, ne more spremeniti osebnosti ljubljene osebe. Vsak se lahko spremeni samo, če se za to sam odloči.
  • V pravi ljubezni se žrtvuje najpomembnejše: Narava ljubezni je, da ljubljeno osebo vzpodbuja, da se razvija in raste, ne pa da se z žrtvovanjem ljubezen zmanjšuje in izginja. Samožrtvovanje kaže na pomanjkanje samospoštovanje in ljubezni do sebe.
  • Prava ljubezen je nenehna pozornost: Ljubim te tudi, kadar te ne gledam. Ljubim te tudi, kadar gledam drugega.
  • Ljubezen mora biti iskrena: Iskrenost ne more biti popolna. Samo tolerantni ljudje so deležni iskrenosti.
  • Ljubiti je mogoče samo eno osebo: Mogoče je ljubiti dve osebi hkrati. Treba je ljubiti samo enega partnerja.
  • Večja je ljubezen, večje je ljubosumje: Ljubosumje ni znak ljubezni, temveč je znak strahu pred izgubo ljubezni.

Zaljubljenost

To, da zaljubljenost in ljubezen nista eno in isto ste verjetno že ugotovili.

Featured image

Kaj pa potem sploh je zaljubljenost?

Vsak človek nosi v sebi neko podobo osebe, neko predstavo o tem kakšen je  idealni partner. Zaljubiš se takrat, ko začutiš, da je ravno tista oseba to, kar si si predstavljal kot svoj ideal. Oseba v katero se zaljubimo nas po svojih telesnih in značajskih lastnostih spominja na domišljijsko predstavo o idealnem partnerju. V bistvu nismo zaljubljeni v to osebo, ampak v svojo predstavo o tej osebi. Dva zaljubljenca pravzaprav nista zaljubljena drug v drugega, ampak v svojo predstavo drugega o drugem. Ne poznata se takšna, kot sta v resnici, ampak cel čas vidita le tisto, kar želita videti. Od tu izhaja tisti rek, da ko smo zaljubljeni gledamo svet skozi rožnata očala. Drugega ne dojemamo takšnega kot je, ampak takšnega kot si sami želimo. Ko smo zaljubljeni so občutki najbolj intenzivni: oseba v katero smo zaljubljeni  je najboljša in najpametnejša.

Zaljubljenost pa traja tako dolgo kot se ta predstava ki jo imamo, ujema s to osebo. Ko bolj spoznamo to osebo in ugotovimo katere so njene resnične lastnosti, saj ima vsak človek namreč neke dobre in tudi slabe lastnosti, smo lahko hitro razočarani in se odljubimo.

Pozor, ni nujno, da se ljubezen začne z zaljubljenostjo! Dr. Zoran Milivojevič celo pravi, da zaljubljenost ni prva stopnja ljubezni, ampak prva stopnja razočaranja.

Vendar pa kljub temu lahko rečemo, da je zaljubljanje nek normalen razvojni proces, saj si s tem, ko se enkrat zaljubimo in odljubimo, oblikujemo tudi neko realno predstavo o partnerstvu.