Psihične težave vs. duševne motnje

O duševnem zdravju se še vedno govori z zadržki. Kar verjetno vpliva na to, da v medijih in tudi nasploh prihaja do nepravilnosti pri pisanju oz. govorjenju o duševnem zdravju. Tabuiziranje in negativni predsodki  pa ne pomenijo nič dobrega, saj sta stigmatizacija in diskriminacija dva izmed najpomembnejših dejavnikov, ki ogrožata in zavirata duševno zdravje.

Duševno zdravje je del definicije zdravja, ki ga lahko definiramo kot  »stanje popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja«.

Vsaka psihična stiska namreč še ne pomeni duševne bolezni. 

Psihično dobro počutje oziroma duševno zdravje lahko razumemo kot neke vrste kontinuum. Na eni strani imamo tako duševno zdravje na drugi strani pa duševne motnje. Duševnemu zdravju sledijo zelo blage psihične težave ali skrbi, potem sledijo zmerne težave oziroma psihične stiske, tem pa težje psihične stiske in duševne motnje oz. duševne bolezni.

Posamezniki psihične težave lahko prebrodijo sami ali pa potrebujejo le kratkotrajnejšo pomoč s strani strokovnjaka za psihično zdravje. Večja je stiska, več klinično psihološke oziroma psihoterapevtske ter psihiatrične pomoči posameznik potrebuje. V Sloveniji uporabljamo pri klasifikaciji duševnih motenj Diagnostični in statistični priročnik DSM  in Mednarodno klasifikacijo bolezni MKB-10.

Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja (vedenja), in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, njegovo funkcioniranje je slabše, manj učinkovito rešuje vsakdanje probleme. Šele ko duševno stanje začne ogrožati posameznikovo zdravje ali življenje, lahko rečemo, da gre za duševno  motnjo.

Sigmund Freud

Danes bi imel rojstni dan Sigmund Freud, verjetno najbolj znani psiholog vseh časov.

Osebnost je razdelil na tri plasti:

  • id – nezavedno. Sestavljata jo dva nagona:
    • eros – spolni nagon in
    • tanatos – nagon smrti in uničevanja.
  • ego – jaz; zavedno;
  • superego – nadjaz. Vsebuje vest in moralo, ki jo pridobimo v družbi.

Ukvarjal z interpretacijo sanj, ki jih je poimenoval kot kraljevsko pot do nezavednega.  Vsebino sanj je razdelil na manifestno (kar sanjamo in se zjutraj spomnimo) in latentno (kar je v ozadju oz. pravi pomen sanj).

Je oče psihoanalize, psihoterapevtskega pristopa, pri katerem lahko razkrivamo pomen nezavednega preko prostih asociacij, sanj, fantazij, idej, spodrsljajev ter dinamike medsebojne interakcije med analitikom in klientom, kar nas lahko prevede k razumevanju aktualnih težav.

 

Psihologija osebnosti: Velikih pet

Danes je objava spet malo bolj teoretično obarvana. V načrtu sem imela eno drugo objavo, potem pa se mi je  pojavil pomislek, če je to jezik, ki je razumljiv brez kakršnegakoli predznanja o psihologiji. Zato sem se odločila, da vam bom prej podala nekaj splošnega znanja, ki je potrebno za razumevanje objav, ki jih bom še napisala.

Obstaja več modelov in teorij o osebnosti. Jaz bom danes predstavila model velikih pet dimenzij, ki je na področju psihologije osebnosti najbolj popularen. Osebnostne lastnosti so neke trajne značilnosti po katerih se posamezniki med seboj  razlikujemo. Včasih se je človekove lastnosti prikazovalo zelo črno belo, v novejšem času pa je v ospredju dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti. To pomeni, da je določena lastnost kot kontinuum, ki se razteza med dvema skrajnostima. Lahko določimo stopnjo zastopanosti neke lastnosti, do katere mere je lastnost izražena. Ni nekdo ali odprt ali zaprt, ampak so tudi vmesne stopnje. Vsaka izmed teh petih dimenzij je pri posamezniku izražena v določeni meri.

Pet velikih osebnostnih dimenzij si boste najlažje zapomnili po kratici OCEAN.
Featured image

O- openness = odprtost
C – conscientiousness = vestnost
E – extraversion = ekstravertnost
A – agreeableness = prijetnost/sprejemljivost
N – neuroticism = nevroticizem

Teh pet dimenzij se kaže tudi v vedenju:
– Vestnost: oseba izkazuje ambicioznost; deluje razumno, urejeno in učinkovito
– Prijetnost: oseba zraža simpatijo do sogovornika; uživa v sodelovanju; se ljubeznivo obnaša
– Odprtost: oseba kaže zanimanje za to, kar pravi sogovornik; sprašuje sogovornika;razpravlja in filozofira
– Nevroticizem: oseba kaže znake napetosti in tesnobnosti; izraža občutja krivde; išče podporo in pritrjevanje
– Ekstravertnost: oseba kaže veliko navdušenja in energije; govori glasno; je zgovorna

Vsako izmed teh petih dimenzij oz. faktorjev lahko razčlenimo na šest komponent in jih opišemo z več pridevniki.

EKSTRAVERTNOST

  •  toplina, druženje (družabnost), samozavest, aktivnost, iskanje vzburjenja, pozitivne emocije (veselost, radoživost)
  • Družabno, toplo, energično, aktivno in samozavestno obnašanje; optimizem; zanimanje za zabavo, družbo, prijateljevanje; nastopanje, veselost, radoživost; NASPROTI nedružabnosti, hladnosti, zadržanosti, odmaknjenosti, pesimizmu, uživanju v samoti, treznosti, resnosti, kritičnosti, koncentraciji.

PRIJETNOST (SPREJEMLJIVOST)

  • zaupanje, odkritost, altruizem, prilagojenost, skromnost, blagost
  • Zaupanje, dobrohotnost, sprejemanje; prilagojeno, blago, skromno obnašanje; nesebičnost, empatija, pripravljenost pomagati; naravno, odkrito, ljubeznivo obnašanje NASPROTI trdoti, krutosti, grobosti, tekmovalnosti, nekooperativnosti, nagnjenosti k ekstremom, dominiranju, neprijaznosti, odrezavosti.

VESTNOST

  • kompetentnost, red, čut dolžnosti, storilnost, samodisciplina, preudarnost (preudarna odločnost)
  • Urejeno, samodisciplinirano, obnašenje; čut za red, odgovornost in dolžnost; skrbnost, zanesljivost; zaupanje vase, kompetentnost; delavnost, storilnost; preudarnost NASPROTI neurejenosti, nezanesljivosti, , nemarnosti, nevestnosti, ležernosti, odlaganju dolžnosti, lenobnosti, popuščanju impulzom.

NEVROTICIZEM

  • tesnobnost, sovražnost, depresivnost, samokritičnost, impulzivnost, ranljivost
  • Čustvena labilnost, napetost, skrbi, bojazni, negotovosti, pomanjkanje energije; pritoževanje, občutki nezadovoljstva; nemir, občutljivost, pomanjkljiva kontrola NASPROTI čustveni stabilnosti, mirnosti, sproščenosti, zadovoljstvu, zadostni energiji, kontroli čustev, gotovosti.

ODPRTOST

  • domišljija, estetski čut, globoko doživljanje, akcije (avanturizem), ideje (intelektualnost), vrednote (svobodomiselnost, liberalnost)
  • Domišljija, nepraktičnost, zanimanje za znanje, kulturo, intelektualno aktivnost; sprejemanje razlik, sprememb; iskanje neodvisnosti, originalnosti NASPROTI pomanjkanju domišljie, majhnemu zanimanju za informacije, novosti; vztrajanju pri rutini, tradiciji; konformizmu; praktičnosti.

Featured image

Viri

– Musek, J. (2010). Psihologija življenja.

– Avsec, A. (2010). Predavanja pri predmetu Psihologija osebnosti.