Svetovni dan Zemlje

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje.

Moja prva asociacija je bila spodnja pesnitev Lorda Byrona.

“There is a pleasure in the pathless woods,
There is a rapture on the lonely shore,
There is society, where none intrudes,
By the deep Sea, and music in its roar:
I love not Man the less, but Nature more,
From these our interviews, in which I steal
From all I may be, or have been before,
To mingle with the Universe, and feel
What I can ne’er express, yet cannot all conceal.”

wp-1587548245521.jpg

 

 

Ona

Njena glava je v oblakih,
njeno bistvo je v njeni duši,
njena prava čustva so zaklenjena,
globoko v ječi srca, ki nima rešetk,
ki bi ukradle njeno vedrino ali risale sence na lica.

Kljub tej igri izrazov na obrazu je vedno ista,
sama sebi svoja,
taka kot so njeni dnevi.
Zaljubljeni v življenje,
se ji dogajajo trenutki,
ki niso tipični,
ki se pojavijo redko,
kot se ona redko pojavi v mislih drugih.

Ona ne igra glavne vloge,
ker ta vloga ne bi bila ekskluzivna,
ker bi bila enostavna in hipna,
kot vloga slučajnega mimoidočega,
ki ti vzbudi zanimanje in potem izgine,
ker ima njeno življenje zatemnjene luči in diši po mirnosti

ampak …

med vrsticami te kletke brez rešetk obstaja svet,
obsijan z roza neonskimi lučmi,
poln vznemirljive drame,
nekonvencionalen in za druge zaklenjen.
Njen.

20190408_195822.jpg

Hvala

Hvala.

Tistim, ki štejejo zvezde.
Tistim, ki so nam v navdih.
Tistim, ki so kadarkoli jokali.
Tistim, ki so kadarkoli poskušali drugače.
Tistim, ki so se pobrali s tal.
Tistim, ki najdejo ljubezen v srcu, ne glede na vse.
Tistim, ki barvajo svet z barvami svojih čustev.
Tistim, ki upajo.
Hvala tebi.
Hvala vsem, ki opominjate kaj pomeni živeti.

Ob ponedeljkih se velikokrat zalotim, da iščem prave besede za opis minulega vikenda in začetek novega tedna. Velikokrat gre lažje s pesmijo.
Zato bodo ponedeljki na Psiho drobtinicah po novem poetični ponedeljki. Danes je prvi, ostali sledijo.

24993555_1766397850069302_4999780216475898081_n