Sprememba

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Mahatma Gandhi

Mogoče za koga kliše. Zame ne. Ker se mi zdi, da ta rek zelo dobro, kratko in jedrnato, pove bistvo. Vedno je treba začeti pri sebi, ker spreminjamo lahko le sebe. Drugih ne moremo. Čeprav mi ravno obratno, želimo spremeniti druge. Dejstvo pa je, da mora biti vsak posameznik sam pripravljen in motiviran za spremembo, da do nje lahko pride.

Veliko ljudi sem slišala reči, da ne verjamejo, da se ljudje spreminjamo. Seveda je odvisno o kakšnih spremembah govorimo. Nekatere naše temeljne osebnostne poteze se skozi življenje bistveno res ne spremenijo. Medtem ko pa svoje vedenje lahko venomer izbiramo in spreminjamo. Večina ljudi res ne dela nekih drastičnih sprememb v svojem življenju. Saj vsi vemo, da so spremembe težke in daleč od tega, da bi bilo enostavno. Potrebno je veliko energije in truda, ampak se da. Zato ne smemo reči, da se ljudje ne spreminjamo. Vsak dan znova je namreč naša priložnost, saj nismo drevo ali ulična svetilka, ki celo življenje stoji na istem mestu.

art-art-print-background-draw-Favim.com-3652832

Kako se soočati s stresom?

O stresu je bilo že toliko povedanega in napisanega, da sploh ne vem kje začeti. Za uvod bom izpostavila tisto, o čemer  mislim, da se v povezavi s stresom ne govori ali piše toliko… Zdi se mi, da se stresu dela tudi krivica, saj je dežurni krivec za skoraj vse težave vsakdanjega življenja. Kar pa ni nujno res… gneča na cesti, ko se vozimo domov iz službe še nebi smela pomeniti, da smo pod stresom. Ljudje velikokrat napačno rabimo besedo stres za stresorje.. stresor je nekaj kar nam povzroči stres, je vsak dražljaj, ki nam poruši ravnovesje organizma. Šele od naše ocene oz. interpretacije tega stresorja je odvisno ali bomo pod stresom ali ne. O stresu govorimo, ko so zahteve, ki jih pred nas postavljajo delo, šola, študij, odnosi, … večje, kot je naša sposobnost, da se spoprimemo z njimi.

V določenih okoliščinah je določena mera stresa lahko tudi pozitivna, saj nas spodbudi in nam da energijo, da se prebijemo skozi težke situacije, kot je npr. izpit na faksu ali opravljena naloga do roka. Poznamo torej tako negativen kot pozitiven stres. Ta pozitiven je velikokrat spregledan. Tudi jaz bom o pozitivnem stresu pisala kdaj drugič in se bom raje posvetila temu, ki nam povzroča toliko težav.

Največkrat se o stresu govori z negativnim prizvokom, saj se prevelika količina stresa lahko odraža v našem zdravstvenem stanju, tako fizičnem kot psihičnem. Kronični stres, ki mu ne namenimo pozornosti in ga ne poskusimo na nek način zmanjševati, se lahko prične odražati v resnih zdravstvenih težavah kot so nespečnost, anksioznost, visok krvni tlak, bolečine v mišicah, zmanjšana odpornost… Raziskave so pokazale, da lahko stres prispeva k razvoju večjih bolezni, kot so bolezni srca, depresija in debelost.

S pozitivnim, zdravim pristopom k uravnavanju stresa, lahko zmanjšamo veliko od teh zgoraj naštetih negativnih posledic. Vsak od nas je drugačen, zato so tudi načini za zmanjševanje oz. spoprijemanje s stresom različni. Nekateri ljudje se sprostijo s hobiji, z vrtnarjenjem, drugi s poslušanjem glasbe, tretji s športom, medtem ko pa nekateri najdejo olajšanje v dejavnostih kjer se umirijo in so sami s sabo: meditacija, joga, sprehodi..
Sama spadam v to kategorijo in ni boljšega občutka kot je biti sama s sabo, na sprehodu v naravi, poslušati šumenje reke, opazovati ptice, imeti veter v laseh..

Predstavljam pet tehnik, za katere so je pokazalo, da v največji meri pomagajo pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, tako kratkoročno kot dolgoročno.

1. Odmik od stresorjev
To se seveda sliši malo za ušesa privlečeno, saj je težko kar “oditi” od velikega projekta s katerim se ukvarjate v službi ali od jokajočega otroka ali vedno večjega minusa na bančnem računu… Toda, ko dovolimo sami sebi narediti korak vstran in si dopustimo imeti čas za nekaj drugega,nam lahko da to nov pogled ali pa se počutimo manj obremenjeni. Ne govorim o tem, da bi se izogibali stresorjem, ampak želim pokazati, da lahko 20 minut, ko se odmaknemo oz. si vzamemo čas zase, zelo pomaga.

2. Redna športna aktivnost
Vedno več je raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke športne aktivnosti, tako na fizično kot psihično počutje. Redna  aktivnosti ima predvsem dolgoročne pozitivne učinke. Čeprav nam lahko tudi 20 minutni sprehod, tek, plavanje ali ples sredi stresnega tedna, nudi neposreden pozitiven učinek, ki traja več ur po sami aktivnosti.

3. Nasmeh in smeh
Naši možgani so povezani z našimi čustvi in obraznimi izrazi. Ko so ljudje pod stresom, se to velikokrat odraža na njihovih obrazih. Zato lahko le nasmeh ali malo daljši smeh pomaga sprostiti napetosti  in izboljša počutje v trenutni situaciji.

4. Podpora bližnjih
Pokličite prijatelja oz. prijateljico, pošljite sms ali email… Ko delimo naše skrbi in občutke z drugo osebo nas lahko to zelo razbremeni in nam pomaga. Seveda je pri tem pomembno, da osebi s katero se pogovarjamo, zaupamo in imamo občutek, da nas razume in spoštuje.

5. Čuječnost, meditacija in sproščanje
Meditacija in čuječnost nam pomagata, da se sprostimo in fokusiramo. S čuječnostjo si lahko pomagamo priti do novih pogledov, razvijamo sočutje in odpušačnje, tako do drugih kot do samih sebe. S prakticiranjem katere od tehnik meditacije ali sproščanja, lahko izrazimo čustva, ki so v telesu povzročala tudi negativne fizične učinke stresa. Podobno kot pri vadbi, se je tudi pri meditaciji pokazalo, da ima že kratka meditacija takojšnje pozitivne vplive na naše počutje.
O meditaciji, tehnikah sproščanja in čuječnosti pa več v naslednjih objavah.

Prijaznost-stane malo in da veliko 

Prijaznost je način, kako se lotevamo stvari brez grobosti, s pozornostjo, potrpežljivostjo, zaupanjem in sprejemanjem. Je sposobnost razumevanja in po potrebi nudenja pomoči drugim,sposobnost učinkovitega sodelovanja z drugimi, sprejemljivost, zaupanje in odprtost do drugih.

Sposobnost in težnja po tem, da smo prijazni, je nekaj kar nam je vrojeno, hkrati pa vsi vemo, da je prijaznost tudi izbira. Je navada, ki jo lahko razvijemo kjerkoli in kadarkoli ter nas nič ne stane.

Ko se vedemo na prijazen način je to v skladu z našo naravo, zato se ob tem tudi dobro počutimo. Takrat ko smo prijazni, se ustvarjajo nevronske povezave, ki spodbujajo občutek blagostanja in naraven pretok endorfinov in nevrotransmiterjev, ki si odgovorni za naše dobro počutje. Prav tako lahko s tem, ko smo mi prijazni, k temu spodbudimo tudi druge. 

Načinov kako si lahko prijazen je veliko: pozdravi, ponudi prevoz, nasmehni se, pridrži vrata, pošlji sms (ko se spomniš na nekoga), podari piškot, razumi pogled drugega,  uporabljaj čudežne besede (oprosti, prosim, hvala), skuhaj kavo sodelavcem, prepusti prostor za parkiranje, pomagaj nesti vrečke …

Prijazni pa moramo biti tudi do sebe. Če smo tekom dneva pozorni, lahko opazimo samo-obtožujoče misli ali pa se zalotimo pri tem, da se na nek način grobo vedemo do svojega telesa. Usmerimo pozornost na te trenutke in na to, kako se ob tem počutimo – vprašajmo se, na kakšen način smo lahko bolj prijazni do samih sebe? Lahko si npr. zamislimo, kako bi bil prijatelj razumevajoč, če bi se z njim pogovarjali o stvareh, zaradi katerih se kritiziramo.

Seveda je tudi pri prijaznosti potrebno najti pravo mero oz. mejo. Ugajanje in pomoč drugim za vsako ceno ni dobra, saj nam lahko celo škoduje, če npr. privede do izkoriščanja. Moramo znati reči tudi ne.

Dan duševnega zdravja

 

Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja (10.oktober) je DOSTOJANSTVO V DUŠEVNEM ZDRAVJU: PSIHOLOŠKA PRVA POMOČ ZA VSE. Svetovna fed
eracija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske.

Kdaj sploh govorimo o duševnem zdravju?

WHO definira duševno zdravje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Duševno zdravje je širok koncept, ki vključuje tako pozitivno duševno zdravje (»positive mental health«), npr. dober odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivno samopodobo, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami, kot negativno duševno zdravje (»ill mental health«), npr. duševne bolezni. Kot velja za osnovno opredelitev zdravja, tudi duševno zdravje pomeni mnogo več kot le odsotnost duševne bolezni. Duševno zdravje je bistveno za našo zmožnost percepcije, razumevanje in interpretacije okolja, ki nas obdaja, pa tudi za mišljenje, govor in medsebojno verbalno in neverbalno komunikacijo. Bistveno je tudi za našo sposobnost oblikovanja in vzdrževanja odnosov ter za naše vsakdanje življenje v različnih družbah in kulturah, v katerih živimo. Duševno zdravje se oblikuje v družinah, šolah, na javnih krajih in na delovnih mestih; je rezultat tega, kako nas drugi obravnavajo in kako mi obravnavamo druge in sami sebe.

Na pomen prve psihološke pomoči sem opozorila že lani, ko sem z vami delila TED talk psihologa Guya Wincha.

Vsi vemo nalepiti obliž na krvavečo rano, zelo težko pa najdemo besede za človeka ki je v stiski. “Saj bo bolje” in “vse bo v redu” ne delujeta. Veliko lahko naredimo že z deset minutnim pogovorom v katerem našemu sogovorniku namenjamo vso našo pozornost, smo res tukaj in zdaj ter ga aktivno poslušamo. Ko se z nekom iskreno pogovorimo in se zaupamo, se počutimo veliko bolje. Že sam pogovor sprosti napetost, ki se je nakopičila in počutimo se olajšano.

Ob dnevu duševnega zdravja želim, da bi se trudili  za duševno zdravje ne samo danes, ampak vseh 365 dni v letu.

 

Kaj storiti, ko nismo v redu?

Večkrat se ne počutimo dobro, pa v bistvu niti ne vemo kaj je narobe. Nekaj nam manjka pa ne vemo kaj. Včasih lahko naredimo kako majhno stvar in se bomo počutili bolje, zato predstavljam nekaj idej, ki lahko hitro izboljšajo naše počutje.

  1. Popijte kozarec vode: lahko da ste samo dehidrirani. Vaše telo rabi vodo (ne soka ali alkohola).
  2. Pospravit posteljo: pospravljanje postelje je lahko prvi korak, da se spravite v “pogon”.
  3. Stuširajte se: življenje je drugačno, ko smo čisti. Operite si lase in si ob tem malo zmasirajte lasišče.
  4. Nekaj prigriznite: mogoče košček črne čokolade ali kos sadja? (ne junk fooda!)
  5. Pojdite na sprehod: lahko da rabite samo malo svežega zraka, pa se tega niti ne zavedate. Privoščite svojemu telesu malo sončne svetlobe, zraka, razmišljajte o čem drugem.
  6. Preoblecite se: tudi, če ne nameravate zapustiti stanovanja ali hiše, se oblecite, kot da bi kam šli. Če ste pa celi dan v neudobnih oblačilih, se oblecite v kaj bolj sproščenega.
  7. Zamenjajte okolje: strmenje v ene in iste zidove je lahko utrujajoče. Mogoče lahko poskusite delati v katerem drugem okolju (npr. v knjižnici)?
  8. Pogovorite se z nekom (ne po internetu!): ni treba, da se ure pogovarjate o svojem počutju ali težavah. lahko se pogovarjate o filmu, ki ste ga pogledali ali knjigi, ki ste jo prebrali. Lahko pokličite starše in vprašate kako so.
  9. Zavrtite si energičen komad in zaplešite.
  10. Telovadite: ni treba, da telovadite celo uro.. naredite karkoli, da boste malo povišali utrip in se spotili. Lahko je to par počepov ali sklec v pisarni.
  11. Dokončajte nekaj: morate v trgovino po hrano? se morate naročiti pri zdravniku? morate odgovoriti na e-mail? Na koncu ne pozabite sami sebi čestitati za opravljeno nalogo.
  12. Objemite ali pobožajte žival.
  13. Naredite “done” in ne “to do” listo: namesto obremenjevanja z vsem kar bi morali še narediti, si naredite seznam kaj vse ste že naredili in takoj se boste počutili bolje. Na seznamu je lahko tudi: oprana posoda,  izbrana oblačila za službo. ni pomembno kako majhen je opravek, ampak to, da ste učinkoviti.
  14. Poglejte youtube video, ki vas nasmeje.
  15. Dajte si dovoljenje, da se slabo počutite: vsak od nas ima lahko dan, ko se ne počuti dobro in mu tega ni treba “popravljati” oz. se spravljati v dobro voljo. Če vas nobena od teh idej ne pripelje do boljšega počutja, še ne pomeni, da ste brezupen primer. Dopustite si čutiti tisto kar čutite.