Kaj je skrb zase?

Kaj pomeni skrbeti zase?

  • prebrati knjigo do konca
  • priznati, da te boli
  • ležati tako dolgo, da prehlad mine
  • prositi za pomoč
  • paziti na to, kakšno hrano ješ
  • pogovor
  • sporočilo psihologu: “Kdaj lahko pridem?”
  • voda, v vodi, z vodo, okrog vode
  • opomniti sebe, da bo vse v redu
  • razumeti, da nekateri ljudje lahko brez tebe, ampak tudi, da lahko ti brez njih
  • spati
  • priznati si, da si “awesome”
  • dati vedeti ljudem, da nisi koš za smeti
  • spočiti si na ramenu ljubljene osebe
  • jokati
  • poiskati pomoči
  • izpolnjevati svoje želje
  • oditi
  • priti nazaj
  • priznati, da nekoga pogrešaš
  • se pohvaliti, tudi če ni bilo točno tako kot bi naj bilo
  • plesati po stanovanju oz. hiši
  • družiti se z živalmi
  • iti na preventivni pregled
  • odpraviti toksine, iz telesa in okolice
  • sprejemati sebe, taki kot smo, nepopolni ampak prijetno
  • ne odgovoriti na vse notifikejšne
  • “unfollow” in “mute”
  • poljub na svojo ramo
  • pojesti zajtrk, ki ga pripravi nekdo drug
  • nepospravljena hiša, ampak spočita glava
  • oprostiti sebi, če te še vedno boli mesto, kjer je bila oseba, ki je ni več
  • sporočilo “pogrešam te”

Skrb zase ni sebičnost. Skrb zase je varnostni pas. Poskusite. Mogoče se zgodi čudež.

acfeb89959c6c17ecd16f25940c410a0

 

 

Zanos

Kako pogosto “padete” v neko aktivnost, da vam nič drugega ni pomembno in izgubite občutek za čas?

Meni se je to zgodilo v četrtek, ko sem izdelovala cvetne aranžmaje za na okrasitev grobov ob dnevu spomina na mrtve oz. na praznik vseh svetih. Bila sem v stanju zanosa.

Zanos (ang. flow) je stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozornosti na izvajanje določene aktivnosti. Je trenutna, subjektivna izkušnja, pri čemer je bistvenega pomena posameznikovo dojemanje naloge, sebe in okolja. V stanju zanosa posameznik v celoti izkorišča svoj potencial, je notranje motiviran za opravljanje naloge, zmanjša se njegova stopnja samozavedanja in občutek za čas.

Na zanose se najbolj spozna madžarski psiholog in dolgoletni raziskovalec zanosa, Mihaly Csikszentmihalyi-ju (izgovori se: Mihajli Čiksentmihajli). Zanj sem prvič slišala na faksu in si seveda najbolj zapomnila samo posebno ime. Kasneje sem ugotovila, da se gospod ukvarja z zelo zanimivimi pojavi – raziskuje kaj je značilno za ljudi, ki s(m)o v zanosu, kaj ga spodbuja in kakšne so posledice zanosa.

Csikszentmihalyi pravi, da ljudje v stanju zanosa najdejo pristno zadovoljstvo. V tem stanju se počutijo, da jih je aktivnost popolnoma posrkala vase in običajno gre za aktivnost, ki zahteva določeno mero ustvarjalnosti. V tem stanju ˝optimalnega doživljanja˝ se počutijo močne, pozorne, na vrhuncu svojih zmogljivosti in ustvarjalnosti, niso negotovi vase in imajo občutek kontrole in obvladanosti, brez posebnega napora.

V zanosu smo komaj, ko smo močno notranje motivirani, da nekaj naredimo, ob tem čutimo zadovoljstvo, hkrati pa ob tem doživljamo občutek kontrole,

20191031_191212.jpg

ki gre z roko v roki v tem, da se zavedamo, da nekaj tudi ZMOREMO narediti (čeprav v stanju zanosa naredimo še več in bolje kot smo mislili, da znamo). V stanju zanosa nimamo občutka, da smo pasivno deblo, ki ga premetava voda sem in tja, temveč imamo občutek, da vemo kam gremo in da imamo določeno mero nadzora nad našo zavestjo. Nismo kontrolirani od zunanjih stvari, temveč naša moč prihaja od znotraj. V stanju zanosa svojo pozornost zavestno usmerimo na določen cilj, naša psihična energija dobesedno TEČE (ang. flows) v smer tega cilja in rezultat je nova ureditev ter občutek harmonije znotraj sebe.
V tem stanju imamo občutek, da takrat ni pomembno nič drugega, da je izkušnja zelo prijetna in da želimo to doživljati še naprej, ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali.
Več o zanosu oz. flowu je povedno v spodnjem TED talku.

Začni. Nehaj. Nadaljuj.

Namesto novoletnih zaobljub, ki so verjetno pri marsikomu že pozabljene, danes predstavljam malo drugačno metodo, ki vam lahko pomaga pri razmišljanju oz. načrtovanju leta, ki je pred nami. Sama sem si v prejšnji objavi želela predvsem živeti – s to metodo pa je mogoče lažje malo bolj strukturirano živeti oz. si pomagati pri doseganju ciljev, ki jih imamo.

ZAČNI.
Kaj oz. s čem si želiš začeti? Katera vedenja, ti lahko pomagajo pri doseganju ciljev? Kaj lahko začneš  delati takoj zdaj in ti bo prineslo pozitivno spremembo?

NEHAJ. / KONČAJ.
Kaj te moti v tvojem življenju? Kaj je vir tvojega nezadovoljstva? Kaj moraš takoj nehati početi, da bi se premaknil naprej v  smeri svojih ciljev? Kaj počneš, pa nima nič opraviti z tvojimi cilji ali te ovira?

NADALJUJ.
Pomisli na dejavnosti oz. stvari, ki so koristne. S čem, kar ti bo pomagali pri doseganju ciljev, želiš nadaljevati?  Kaj je do sedaj dobro delovalo?

Metoda je uporabna za različna področja našega življenja: delo, odnosi, navade, zdravje, hobiji, …

Razmisli, s čim lahko začneš, nehaš ali nadaljuješ, da boš živel, kot si želiš?

Tako – tako nedelja

Včeraj je bila nedelja. Tako – tako nedelja. V bistvu sploh ni bil slab dan, ampak občutki in misli nedeljskega večera me velikokrat potrejo. Pa ne zato, ker se zavedam, da je pred mano ponedeljek, ko bo treba spet v službo. Prikrade se mi tisti občutek, da nisem dovolj izkoristila vikenda. K temu prispeva tudi spremljanje dogajanja na Facebooku ali Instagramu, ko vidim, kaj vse bi lahko tudi jaz počela pa nisem: zajtrk v postelji,

fotogenični burger za večerjo, romantična kopel v dvoje, izlet na Bled … Vedno bolj nezadovoljna postajam, ko se zavem, da je za mano cel vikend zamujenih priložnosti. Zakaj si nisem naredila popolne sobote ali nedelje? Kaj pri vragu mi je bilo, da sem se lotila čiščenja stanovanja in odpovedala kavico s prijateljico? V celem vikendu mi je namreč uspelo pospraviti stanovanje, oprati umazana oblačila in jih potem pospraviti, zaliti rože in pogledati film (Trije plakati pred mestom, priporočam, mimogrede).

549892_10151762038981562_1453983522_n

Potem ko val otročjega ljubosumja, če mu lahko tako rečemo, mine, pa se zavem, da sploh ni bilo slabo. Sicer res nimam slikovnega materiala za Instagram, ampak meni je bilo fajn obešati mokre cunje na stojalo. Težko in naporno je, če smo cel čas na lovu za srečnimi in veselimi trenutki. Ker bo slej ko prej prišlo razočaranje. Bolj pomembno je užiti življenje v tem trenutku, takem kot je.

 

Že veliko vikendov in nedelj je a mano, ki so bile tako tako, nič posebnega, pač okej. Danes sem ugotovila, da je tudi včeraj bila okej nedelja. Včeraj sem pozabila, da niti ni potrebno da so vse nedelje okej, kaj šele da bi bilo vedno vse nedelje super. Nekatere bodo pač tudi tako tako.

 

 

 

 

 

Sprememba

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Mahatma Gandhi

Mogoče za koga kliše. Zame ne. Ker se mi zdi, da ta rek zelo dobro, kratko in jedrnato, pove bistvo. Vedno je treba začeti pri sebi, ker spreminjamo lahko le sebe. Drugih ne moremo. Čeprav mi ravno obratno, želimo spremeniti druge. Dejstvo pa je, da mora biti vsak posameznik sam pripravljen in motiviran za spremembo, da do nje lahko pride.

Veliko ljudi sem slišala reči, da ne verjamejo, da se ljudje spreminjamo. Seveda je odvisno o kakšnih spremembah govorimo. Nekatere naše temeljne osebnostne poteze se skozi življenje bistveno res ne spremenijo. Medtem ko pa svoje vedenje lahko venomer izbiramo in spreminjamo. Večina ljudi res ne dela nekih drastičnih sprememb v svojem življenju. Saj vsi vemo, da so spremembe težke in daleč od tega, da bi bilo enostavno. Potrebno je veliko energije in truda, ampak se da. Zato ne smemo reči, da se ljudje ne spreminjamo. Vsak dan znova je namreč naša priložnost, saj nismo drevo ali ulična svetilka, ki celo življenje stoji na istem mestu.

art-art-print-background-draw-Favim.com-3652832

Kako se soočati s stresom?

O stresu je bilo že toliko povedanega in napisanega, da sploh ne vem kje začeti. Za uvod bom izpostavila tisto, o čemer  mislim, da se v povezavi s stresom ne govori ali piše toliko… Zdi se mi, da se stresu dela tudi krivica, saj je dežurni krivec za skoraj vse težave vsakdanjega življenja. Kar pa ni nujno res… gneča na cesti, ko se vozimo domov iz službe še nebi smela pomeniti, da smo pod stresom. Ljudje velikokrat napačno rabimo besedo stres za stresorje.. stresor je nekaj kar nam povzroči stres, je vsak dražljaj, ki nam poruši ravnovesje organizma. Šele od naše ocene oz. interpretacije tega stresorja je odvisno ali bomo pod stresom ali ne. O stresu govorimo, ko so zahteve, ki jih pred nas postavljajo delo, šola, študij, odnosi, … večje, kot je naša sposobnost, da se spoprimemo z njimi.

V določenih okoliščinah je določena mera stresa lahko tudi pozitivna, saj nas spodbudi in nam da energijo, da se prebijemo skozi težke situacije, kot je npr. izpit na faksu ali opravljena naloga do roka. Poznamo torej tako negativen kot pozitiven stres. Ta pozitiven je velikokrat spregledan. Tudi jaz bom o pozitivnem stresu pisala kdaj drugič in se bom raje posvetila temu, ki nam povzroča toliko težav.

Največkrat se o stresu govori z negativnim prizvokom, saj se prevelika količina stresa lahko odraža v našem zdravstvenem stanju, tako fizičnem kot psihičnem. Kronični stres, ki mu ne namenimo pozornosti in ga ne poskusimo na nek način zmanjševati, se lahko prične odražati v resnih zdravstvenih težavah kot so nespečnost, anksioznost, visok krvni tlak, bolečine v mišicah, zmanjšana odpornost… Raziskave so pokazale, da lahko stres prispeva k razvoju večjih bolezni, kot so bolezni srca, depresija in debelost.

S pozitivnim, zdravim pristopom k uravnavanju stresa, lahko zmanjšamo veliko od teh zgoraj naštetih negativnih posledic. Vsak od nas je drugačen, zato so tudi načini za zmanjševanje oz. spoprijemanje s stresom različni. Nekateri ljudje se sprostijo s hobiji, z vrtnarjenjem, drugi s poslušanjem glasbe, tretji s športom, medtem ko pa nekateri najdejo olajšanje v dejavnostih kjer se umirijo in so sami s sabo: meditacija, joga, sprehodi..
Sama spadam v to kategorijo in ni boljšega občutka kot je biti sama s sabo, na sprehodu v naravi, poslušati šumenje reke, opazovati ptice, imeti veter v laseh..

Predstavljam pet tehnik, za katere so je pokazalo, da v največji meri pomagajo pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, tako kratkoročno kot dolgoročno.

1. Odmik od stresorjev
To se seveda sliši malo za ušesa privlečeno, saj je težko kar “oditi” od velikega projekta s katerim se ukvarjate v službi ali od jokajočega otroka ali vedno večjega minusa na bančnem računu… Toda, ko dovolimo sami sebi narediti korak vstran in si dopustimo imeti čas za nekaj drugega,nam lahko da to nov pogled ali pa se počutimo manj obremenjeni. Ne govorim o tem, da bi se izogibali stresorjem, ampak želim pokazati, da lahko 20 minut, ko se odmaknemo oz. si vzamemo čas zase, zelo pomaga.

2. Redna športna aktivnost
Vedno več je raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke športne aktivnosti, tako na fizično kot psihično počutje. Redna  aktivnosti ima predvsem dolgoročne pozitivne učinke. Čeprav nam lahko tudi 20 minutni sprehod, tek, plavanje ali ples sredi stresnega tedna, nudi neposreden pozitiven učinek, ki traja več ur po sami aktivnosti.

3. Nasmeh in smeh
Naši možgani so povezani z našimi čustvi in obraznimi izrazi. Ko so ljudje pod stresom, se to velikokrat odraža na njihovih obrazih. Zato lahko le nasmeh ali malo daljši smeh pomaga sprostiti napetosti  in izboljša počutje v trenutni situaciji.

4. Podpora bližnjih
Pokličite prijatelja oz. prijateljico, pošljite sms ali email… Ko delimo naše skrbi in občutke z drugo osebo nas lahko to zelo razbremeni in nam pomaga. Seveda je pri tem pomembno, da osebi s katero se pogovarjamo, zaupamo in imamo občutek, da nas razume in spoštuje.

5. Čuječnost, meditacija in sproščanje
Meditacija in čuječnost nam pomagata, da se sprostimo in fokusiramo. S čuječnostjo si lahko pomagamo priti do novih pogledov, razvijamo sočutje in odpušačnje, tako do drugih kot do samih sebe. S prakticiranjem katere od tehnik meditacije ali sproščanja, lahko izrazimo čustva, ki so v telesu povzročala tudi negativne fizične učinke stresa. Podobno kot pri vadbi, se je tudi pri meditaciji pokazalo, da ima že kratka meditacija takojšnje pozitivne vplive na naše počutje.
O meditaciji, tehnikah sproščanja in čuječnosti pa več v naslednjih objavah.

Prijaznost-stane malo in da veliko 

Prijaznost je način, kako se lotevamo stvari brez grobosti, s pozornostjo, potrpežljivostjo, zaupanjem in sprejemanjem. Je sposobnost razumevanja in po potrebi nudenja pomoči drugim,sposobnost učinkovitega sodelovanja z drugimi, sprejemljivost, zaupanje in odprtost do drugih.

Sposobnost in težnja po tem, da smo prijazni, je nekaj kar nam je vrojeno, hkrati pa vsi vemo, da je prijaznost tudi izbira. Je navada, ki jo lahko razvijemo kjerkoli in kadarkoli ter nas nič ne stane.

Ko se vedemo na prijazen način je to v skladu z našo naravo, zato se ob tem tudi dobro počutimo. Takrat ko smo prijazni, se ustvarjajo nevronske povezave, ki spodbujajo občutek blagostanja in naraven pretok endorfinov in nevrotransmiterjev, ki si odgovorni za naše dobro počutje. Prav tako lahko s tem, ko smo mi prijazni, k temu spodbudimo tudi druge. 

Načinov kako si lahko prijazen je veliko: pozdravi, ponudi prevoz, nasmehni se, pridrži vrata, pošlji sms (ko se spomniš na nekoga), podari piškot, razumi pogled drugega,  uporabljaj čudežne besede (oprosti, prosim, hvala), skuhaj kavo sodelavcem, prepusti prostor za parkiranje, pomagaj nesti vrečke …

Prijazni pa moramo biti tudi do sebe. Če smo tekom dneva pozorni, lahko opazimo samo-obtožujoče misli ali pa se zalotimo pri tem, da se na nek način grobo vedemo do svojega telesa. Usmerimo pozornost na te trenutke in na to, kako se ob tem počutimo – vprašajmo se, na kakšen način smo lahko bolj prijazni do samih sebe? Lahko si npr. zamislimo, kako bi bil prijatelj razumevajoč, če bi se z njim pogovarjali o stvareh, zaradi katerih se kritiziramo.

Seveda je tudi pri prijaznosti potrebno najti pravo mero oz. mejo. Ugajanje in pomoč drugim za vsako ceno ni dobra, saj nam lahko celo škoduje, če npr. privede do izkoriščanja. Moramo znati reči tudi ne.