Ustvarjam

Venček z makrame vozli in suhim cvetjem, izdelan z mojo ljubeznijo do ustvarjanja. 💜
Rumena vrvica je iz recikliranega bombaža, statice so iz maminega vrta, solzice s kanalske škarpe, divje trave pa z babičinega brega. Tak po moje… djevojka sa sela forever. Pa še Kostika (muca) mi je pomagala. 🖤

Svetovni dan Zemlje

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje.

Moja prva asociacija je bila spodnja pesnitev Lorda Byrona.

“There is a pleasure in the pathless woods,
There is a rapture on the lonely shore,
There is society, where none intrudes,
By the deep Sea, and music in its roar:
I love not Man the less, but Nature more,
From these our interviews, in which I steal
From all I may be, or have been before,
To mingle with the Universe, and feel
What I can ne’er express, yet cannot all conceal.”

wp-1587548245521.jpg

 

 

Sprehod v gozd

wp-1583084427964.jpgNarava nam lahko pomaga na več različnih načinov. Že 15 minut hoje po mirnem zelenem območju, na primer gozdu ali parku, nam pomaga razbistriti um in zmanjšati stres ali tesnobo.  Japonci to imenujejo gozdna kopel oz. šinrin – joku. Pod takim naslovom je pri Mladinski knjigi izšla tudi knjiga, v kateri je bolj podrobno opisano, kakšne so koristi preživljanja časa v gozdu. Japonsko ministrstvo za gozdove je celo oblikovalo državni program za spodbujanje zdravja v katerem so opredelili, da gozdne kopeli koristijo človekovemu zdravju in so jih začeli predpisovati “na recept”.  V tem programu so prvič uporabili izraz šinrin-joku (šinrin = gozd, joku = kopati se) in dokazali, da sprehod po gozdu in vdihovanje svežega gozdnega zraka, bogatega s fitoncidi, znižuje količino stresnih hormonov, srčni utrip in posledično tudi krvni tlak, bilo pa naj bi tudi odlična preventiva proti malignim obolenjem.

S knjigo sem tako dobila potrditev, da moji sprehodi v gozd niso izguba časa, niso samo način preživljanja prostega časa ali preganjanje dolgčasa, ampak so hkrati tudi dobra naložba v zdravje. Poleg te potrditve, pa sem preko knjige še malo bolj spoznala japonsko kulturo in se naučila japonske besede z čudovitim pomenom – jugen. To je tisto, kar občutimo, ko opazujemo nočno nebo, posejano z zvezdami, ko se nenadoma razblini naš ego, ko se zavemo, da smo del nečesa večjega od nas. To je čustvo, ki ga v nas vzbudi narava: trenutek, ko dojamemo, da nismo nekaj ločenega od sveta, temveč smo svet.

 

 

Makova polja

Kaj me osreči?
33. Cvetoči mak. 

 

20190530_171753.jpgMakova polja
zelena obzorja
me greje lepota
osvaja toplota.

Nastavlja mi lice
bojim se resnice
a mehke so sanje
ko zbujam se vanje.

Le tvoji obrisi
na srcu odtisi
občutki kot misli
sladki in kisli.

Kaj če začetek
ne bi imel konca,
bi me razvajal
na poti do sonca?

V zraku odmevajo tvoje besede
igro metulja in ko me zmede,
na koncu izberem to kar mi sede,
spet mislim na tebe.

Sanjam, na strehi iz neba
sanjam, u vetru upanja
plavam v oblaku cimeta
in sanjam samo za naju dva.

Gušti in Polona

Mah

 

Kaj me osreči?

15. Mah.

Nabiranje mahu je že od otroštva moje najljubše božično opravilo. Zakaj? Ne vem. No, vem. Verjetno zato, ker imam tako zelo rada naravo. Rada grem na zmenek z drevesi, gledam v njihove krošnje, jih opazujem in poslušam. Veliko nam lahko povedo. Če pa ob tem hodiš po preprogi iz maha je v gozdu toliko lepše. Še lepše je, če se maha dotakneš in pobožaš. Čutiti naravo je čudovito.

Lep štiriindvajseti december je bil. Naj bo lep tudi petindvajseti december in dnevi, ki sledijo.

IMG_20171224_151813_603.jpg

IMG_20171224_151002_392.jpg

20171224_132042.jpg