Konec leta

Ob koncu leta je pravi čas, da se poleg zabav ozremo tudi nazaj, na leto, ki si izteka. V prejšnji objavi sem že povedala, da sem sama že naredila refleksijo, zato sedaj še z vami delim 10 vprašanj, ki vam pri tem lahko pomagajo oz. vašo refleksijo naredijo bolj strukturirano:

  1. Kaj je bilo to leto nepozabnega?
    Verjamem, da je vsako leto nekaj takega, kar si želimo za vedno zapomniti. Lahko je to nova oseba, ki smo jo spoznali, nek novi mejnik v življenju.
    Kaj bi bilo takega, da bi ti v naslednjih letih prišlo na misel, če bi ti kdo rekel leto 2019?
  2. V čem si letos najbolj užival?
    Si se mogoče lotil kakega hobija? Pri čem si se največ smejal?
  3. Za koga ali kaj si hvaležen?
  4. Katera je tvoja največja zmaga letos?
    Tudi, če ni bilo  vse popolno, zagotovo ni bilo vse slabo.
  5. Kaj si gledal, prebral, poslušal in je na tebe naredilo velik vtis?
    Vsebine, ki nas navdihujejo, nam širijo obzorja, premikajo meje, nam pomagajo, nas motivirajo, nam dajo novo perspektivo…
  6. Kaj te je letos najbolj skrbelo in kako se je izteklo?
    Ko pogledamo nazaj, velikokrat ugotovimo, da nas je “brezveze” skrbelo in se sploh ne spomnimo kaj točno se je dogajalo.
  7. Kaj najbolj obžaluješ in zakaj?
    Nismo popolni in vsi delamo napake. To je neprijetna resnica, ki pa si jo težko priznamo. Ko priznamo in sprejmemo lastne napake, rastemo.
  8. Kaj si spremenil pri sebi?
    Dejstvo, da se lahko spreminjamo je čudovito. V tem leži svoboda. Lahko raziskujemo lastne meje in živimo na drugačne načine, če si tako želimo.
  9. Kaj te je to leto najbolj presenetilo?
    Presenečenja nam pokažejo kako nepredvidljivo je lahko življenje.
  10. Kakšen nasvet bi si dal, če bi bil ponovno 1. januar 2019?

Odgovarjanje na ta vprašanja je lahko ritual, ki ga ponovite vsako leto ob koncu leta.

 

wp-1577644342056.jpg

Kaj je skrb zase?

Kaj pomeni skrbeti zase?

  • prebrati knjigo do konca
  • priznati, da te boli
  • ležati tako dolgo, da prehlad mine
  • prositi za pomoč
  • paziti na to, kakšno hrano ješ
  • pogovor
  • sporočilo psihologu: “Kdaj lahko pridem?”
  • voda, v vodi, z vodo, okrog vode
  • opomniti sebe, da bo vse v redu
  • razumeti, da nekateri ljudje lahko brez tebe, ampak tudi, da lahko ti brez njih
  • spati
  • priznati si, da si “awesome”
  • dati vedeti ljudem, da nisi koš za smeti
  • spočiti si na ramenu ljubljene osebe
  • jokati
  • poiskati pomoči
  • izpolnjevati svoje želje
  • oditi
  • priti nazaj
  • priznati, da nekoga pogrešaš
  • se pohvaliti, tudi če ni bilo točno tako kot bi naj bilo
  • plesati po stanovanju oz. hiši
  • družiti se z živalmi
  • iti na preventivni pregled
  • odpraviti toksine, iz telesa in okolice
  • sprejemati sebe, taki kot smo, nepopolni ampak prijetno
  • ne odgovoriti na vse notifikejšne
  • “unfollow” in “mute”
  • poljub na svojo ramo
  • pojesti zajtrk, ki ga pripravi nekdo drug
  • nepospravljena hiša, ampak spočita glava
  • oprostiti sebi, če te še vedno boli mesto, kjer je bila oseba, ki je ni več
  • sporočilo “pogrešam te”

Skrb zase ni sebičnost. Skrb zase je varnostni pas. Poskusite. Mogoče se zgodi čudež.

acfeb89959c6c17ecd16f25940c410a0

 

 

Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg

 

Kako samo biti?

Kaj delaš?
Vprašanje, ki ga milo rečeno, sovražim.
Zakaj?
Zakaj bi morali vedno nekaj delati?
Kaj, če bi kdaj samo bili, obstajali?

Veliko več smo, kot to, kar mislimo da smo.

Poskusimo zavestno uporabljati vse naše čute.

Kaj slišite?
Kaj vonjate?
Kaj čutite na koži?

IMG_20170806_184028_318

  • Večkrat na dan poskusite zaznati tri nove stvari v situaciji v kateri se nahajate ali pri ljudeh s katerimi se pogovarjate.
  • Opazujte svoje dihanje – to nas vedno vrne v ta trenutek tukaj in zdaj.
  • Osredotočite se na stopala in kako jih je čutiti trdno na tleh – to za trenutek preusmeri našo pozornost.

Velikokrat postanemo nemirni, ker si želimo spremeniti situacijo.

Kaj pa se zgodi, če sprejmemo situacijo tako kot je ?

Zakaj imam rada “morje”?

Ležanje.
Vpijanje sočnih žarkov.
Branje knjig.
Poslušanje zvoka valov, otroškega smeha in italijanskega jezika.
Lasje speti v razmršen čop.
Mir.
Svoboda.
Stopala zakopana med kamenčke in pesek.
Zaprte oči.
Ni nikogar.
Ni ljudi.
Ni vprašanj:
Kdaj se boš poročila? Kdaj boš imela otroke? Zakaj ne hodiš k maši?  Koliko imaš plače? Koga boš volila? Kaki avto voziš?

 

Vsi rabimo čas, ko nam ni mar za če-je, kdaj-e in zakaj-e, ko smo neobremenjeni in sproščeni. Ženske rabimo tudi čas, ko nam ni mi mar za celulit, dieto in stare kopalke. Moški rabijo čas, ko jim je vseeno za umazan avto, nepokošeno zelenico in sive lase.

Zame je ta čas na morju.
Zate je lahko v gorah, pri teti v Nemčiji ali na vikendu pod brajdami…
Vseeno je kje.
Pomembno je le, da je.

Instant psihologija

Instant kavo imam zelo rada, instant psihologijo pa malo manj. Kaj mislim z instant  psihologijo? Instant psihologija so zame vsi možni nasveti samooklicanih coachev in gurujev v raznoraznih blogih, člankih in knjigah samopomoči, ki nam obljubljajo kako nam bodo spremenili življenje.

 

Zagotovo ste že  kdaj prebrali ali vsaj naleteli na članek z naslovom: kako postati srečen v petih korakih, kako biti uspešen, kako postati bogat, … Taki naslovi so namreč zelo privlačni in nam vlijejo upanje, ampak imajo le redko nek konkreten učinek.
Pomislite malo… če bi vsi ti nasveti delovali in bi bilo dovolj samo prebrati tak članek ali knjigo ter se držati nasvetov, potem bi bili vsi ljudje srečni, zdravi, uspešni, bogati… Če je tako enostavno, zakaj ima potem 1% ljudi v rokah vse bogastvo?

Čeprav je namen nasvetov ta, da nam pomagajo, nas lahko tudi zelo zmedejo. V knjigah samopomoči je ponavadi opisana neka idealna slika kako bi naj bilo in kaj bi naj počeli, se vedli, itd. Vendar obstaja veliko različnih mnenj inmožnosti kako se nečesa lotiti ali se vesti v določeni situaciji. Ni nujno, da so vsi ti nasveti tudi primerni za vas. Vsak nasvet ki ga kdo da, izhaja z njegove perspektive. Nasvet, ki je zame zame dober in pravilen, ni nujno, da bo tudi za vas.
Z nasveti se na nas lahko posredno vpliva v smislu večje potrošnje: članek z naslovom kako shujšati v dveh mesecih in potem te diskretno zapakiran link popelje na spletno trgovino do rešitve v obliki tablet za hujšanje. Vem(o) pa, da do resnejših sprememb ni bližnjic.

Lahko pa nas vse te knjige tudi spravljajo pod pritisk… kako je obvezno cel čas delati na sebi in spreminjati življenje na bolje. Menim, da je namesto tega bolj pomembno, da se iskreno vprašamo in si pri sebi razjasnimo, če sploh, in zakaj si želimo neko spremembo.
Take vrste blogov, člankov in knjig pa tudi niso čisto nesmiselne, saj nas lahko spodbudijo, da pričnemo ob njih vsaj malo razmišljati o sebi, o svojem življenju, o tem kako si želimo živeti, o tem kaj nam je pomembno, o tem kaj si želimo, če bi radi kaj spremenili…
Zato ne pravim, da je narobe če kdaj kaj takega preberete, le razmisliti moramo kaj sploh rabimo in si želimo, ter se zavedati kaj je za nas realno in izvedljivo. Tudi jaz sem že napisala kako objavo z nasveti, ki so se pri meni izkazali kot dobri in najverjetneje še kako bom. Vendar te nasvete vidim kot predloge in možnosti, ki jih vi sami ovrednotite in presodite – ter najbolj pomembno, pri tem izhajate iz sebe.