Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg

 

Kako samo biti?

Kaj delaš?
Vprašanje, ki ga milo rečeno, sovražim.
Zakaj?
Zakaj bi morali vedno nekaj delati?
Kaj, če bi kdaj samo bili, obstajali?

Veliko več smo, kot to, kar mislimo da smo.

Poskusimo zavestno uporabljati vse naše čute.

Kaj slišite?
Kaj vonjate?
Kaj čutite na koži?

IMG_20170806_184028_318

  • Večkrat na dan poskusite zaznati tri nove stvari v situaciji v kateri se nahajate ali pri ljudeh s katerimi se pogovarjate.
  • Opazujte svoje dihanje – to nas vedno vrne v ta trenutek tukaj in zdaj.
  • Osredotočite se na stopala in kako jih je čutiti trdno na tleh – to za trenutek preusmeri našo pozornost.

Velikokrat postanemo nemirni, ker si želimo spremeniti situacijo.

Kaj pa se zgodi, če sprejmemo situacijo tako kot je ?

Zakaj imam rada “morje”?

Ležanje.
Vpijanje sočnih žarkov.
Branje knjig.
Poslušanje zvoka valov, otroškega smeha in italijanskega jezika.
Lasje speti v razmršen čop.
Mir.
Svoboda.
Stopala zakopana med kamenčke in pesek.
Zaprte oči.
Ni nikogar.
Ni ljudi.
Ni vprašanj:
Kdaj se boš poročila? Kdaj boš imela otroke? Zakaj ne hodiš k maši?  Koliko imaš plače? Koga boš volila? Kaki avto voziš?

 

Vsi rabimo čas, ko nam ni mar za če-je, kdaj-e in zakaj-e, ko smo neobremenjeni in sproščeni. Ženske rabimo tudi čas, ko nam ni mi mar za celulit, dieto in stare kopalke. Moški rabijo čas, ko jim je vseeno za umazan avto, nepokošeno zelenico in sive lase.

Zame je ta čas na morju.
Zate je lahko v gorah, pri teti v Nemčiji ali na vikendu pod brajdami…
Vseeno je kje.
Pomembno je le, da je.

Instant psihologija

Instant kavo imam zelo rada, instant psihologijo pa malo manj. Kaj mislim z instant  psihologijo? Instant psihologija so zame vsi možni nasveti samooklicanih coachev in gurujev v raznoraznih blogih, člankih in knjigah samopomoči, ki nam obljubljajo kako nam bodo spremenili življenje.

 

Zagotovo ste že  kdaj prebrali ali vsaj naleteli na članek z naslovom: kako postati srečen v petih korakih, kako biti uspešen, kako postati bogat, … Taki naslovi so namreč zelo privlačni in nam vlijejo upanje, ampak imajo le redko nek konkreten učinek.
Pomislite malo… če bi vsi ti nasveti delovali in bi bilo dovolj samo prebrati tak članek ali knjigo ter se držati nasvetov, potem bi bili vsi ljudje srečni, zdravi, uspešni, bogati… Če je tako enostavno, zakaj ima potem 1% ljudi v rokah vse bogastvo?

Čeprav je namen nasvetov ta, da nam pomagajo, nas lahko tudi zelo zmedejo. V knjigah samopomoči je ponavadi opisana neka idealna slika kako bi naj bilo in kaj bi naj počeli, se vedli, itd. Vendar obstaja veliko različnih mnenj inmožnosti kako se nečesa lotiti ali se vesti v določeni situaciji. Ni nujno, da so vsi ti nasveti tudi primerni za vas. Vsak nasvet ki ga kdo da, izhaja z njegove perspektive. Nasvet, ki je zame zame dober in pravilen, ni nujno, da bo tudi za vas.
Z nasveti se na nas lahko posredno vpliva v smislu večje potrošnje: članek z naslovom kako shujšati v dveh mesecih in potem te diskretno zapakiran link popelje na spletno trgovino do rešitve v obliki tablet za hujšanje. Vem(o) pa, da do resnejših sprememb ni bližnjic.

Lahko pa nas vse te knjige tudi spravljajo pod pritisk… kako je obvezno cel čas delati na sebi in spreminjati življenje na bolje. Menim, da je namesto tega bolj pomembno, da se iskreno vprašamo in si pri sebi razjasnimo, če sploh, in zakaj si želimo neko spremembo.
Take vrste blogov, člankov in knjig pa tudi niso čisto nesmiselne, saj nas lahko spodbudijo, da pričnemo ob njih vsaj malo razmišljati o sebi, o svojem življenju, o tem kako si želimo živeti, o tem kaj nam je pomembno, o tem kaj si želimo, če bi radi kaj spremenili…
Zato ne pravim, da je narobe če kdaj kaj takega preberete, le razmisliti moramo kaj sploh rabimo in si želimo, ter se zavedati kaj je za nas realno in izvedljivo. Tudi jaz sem že napisala kako objavo z nasveti, ki so se pri meni izkazali kot dobri in najverjetneje še kako bom. Vendar te nasvete vidim kot predloge in možnosti, ki jih vi sami ovrednotite in presodite – ter najbolj pomembno, pri tem izhajate iz sebe.

Srečno in zdravo leto 2017

V prejšnji objavi sem vam v novem letu zaželela veliko napak. Ker se to malo kontroverzno sliši in ker velikokrat ob stisku rok ni časa za daljšo razlago voščila, sem standardno, kratko in jedrnato, želela vsem srečno in zdravo novo leto.

Srečno in zdravo pa ni samo od sebe, ampak se moramo za to tudi malo potruditi.

Zdravnica nisem, zato težko izdam  recept za zdravje (sploh, ker mi ob pisanju te objave delajo družbo robčki, čaj z medom in aspirin plus c).
Sem pa psihologinja, zato bom z vami delila 4 rituale,  objavljene v reviji Time, ki bi naj (glede na rezultate raziskav nevroznanstvenikov) pripomogli k temu, da boste bolj srečni.

1. Bodite hvaležni

Antidepresivi ali “tabletke sreče” delujejo tako, da vplivajo na hormonsko ravnovesje v naših možganih. Na ravnovesje naših hormonov pa lahko
vplivamo tudi tako, da smo hvaležni, saj se nam s tem zviša nivo serotonina. Ko razmišljamo o stvareh za katere smo hvaležni, se osredotočamo na pozitivne vidike našega življenja. S tem ko smo hvaležni, niso srečni samo naši možgani, ampak ima lahko to tudi pozitiven učinek na naše odnose – večkrat se lahko zahvalimo bližnjim oz. tistim, ki nam veliko pomenijo.
Seveda smo včasih res na tleh in se nam zdi, da v našem življenju ni ničesar za kar bi bili hvaležni. Ampak to nas ne sme odvrniti od tega, da bi razmišljali o tem, saj je ravno proces – iskanje stvari za katere smo hvaležni, tisti, ki je pomemben.

2. Poimenujte svoja čustva

Veste, da se počutite slabo. Ampak kako slabo? Poimenujte ta slabo. Je to žalost? Jeza? Zaskrbljenost?
Zavestno prepoznavanje čustev namreč lahko zmanjša njihove neprijetne učinke, saj vemo, da potlačevanje naših čustev ni dobro. Da bi zmanjšali fizične odzive pri doživljanju čustev, je dovolj, če uporabimo par besed, da opišem to čustvo.. lahko je to metafora ali poenostavljen opis izkušnje. S tem namreč aktiviramo določene procese v možganih, ki vplivajo na zmanjšanje delovanja predelov, ki so “odgovorni” za doživljanje neprijetnih čustev.

3. Sprejemajte odločitve

Ste že kdaj sprejeli neko odločitev in se potem počutili, kot da se vam je odvalil kamen od srca? To sploh ni naključje, saj je podlaga v možganih. Odločanje vključuje oblikovanje želja in postavljanje ciljev – kar je del  možganskih procesov, ki vplivajo na pozitivne občutke, hkrati pa vplivajo tudi na zmanjšanje skrbi in anksioznosti.
S tem, ko sprejemamo odločitve, se spremeni dojemanje sveta – spoznamo, da smo sposobni najti rešitev za naše težave in se na tak način tudi pomirimo.
Odločanje pa je seveda zahteven proces. Kakšne odločitve bi naj sprejemali?
Sprejemajte dovolj dobre odločitve. Ne smemo se truditi le za 100% najboljšo odločitev. Vsi vemo, da je stremenje za popolnostjo lahko zelo stresno. Želja po tem, da bi bili popolni, preplavi naše možgane s čustvi in lahko povzroči občutek, da je to izven našega nadzora. Ko pa sprejmemo odločitev, se naši možgani počutijo, kot da imamo kontrolo. Občutek, da imaš kontrolo nad nečim, pa zmanjša stres, hkrati pa tudi poveča užitek.

4. Dotikajte se

Odnosi so zelo pomembni pri doživljanju sreče. Rabimo ljubezen, sprejemanje in razumevanje drugih. Če tega ni, je lahko zelo boleče.
V eni od raziskav so ugotovili, da pet objemov na dan, v štirih tednih, lahko zelo poveča naše doživljanje sreče. Pri objemu, še posebej dlje trajajočem, se sprošča nevrotransmiter in hormon oksitocin, ki je znan kot “hormon ljubezni”, saj povzroča navezanost, sproščenost, umirjenost… Ena od primarnih poti za sproščanje oksitocina je
namreč dotik. Seveda ni vedno primerno, da se dotikamo ljudi okrog nas, ampak manjši dotiki, kot so stisk roke, trepljaj so čisto sprejemljivi.
Če nimate nikogar s kom bi se lahko objeli, pojdite na masažo. Pokazalo se je namreč, da masaža poveča nivo serotonina za 30%. Prav tako masaža lahko pomaga pri zniževanju stresnih hormonov in povečevanju nivoja dopamina.

Na koncu lahko ugotovimo, da je vse medsebojno povezano. Hvaležnost izboljša spanec. Dober spanec zmanjšuje bolečine. Manj bolečin izboljša razpoloženje. Izboljšano razpoloženje zmanjša anksioznost, kar izboljša naš fokus in načrtovanje. Osredotočenost in načrtovanje nam pomagata pri odločanju. Sprejemanje odločitev zmanjšuje zaskrbljenost in izboljša zadovoljstvo. Ko smo zadovoljni vidimo v našem življenju več vsega, za kar smo hvaležni, kar spet povzroči spiralno delovanje. Zadovoljstvo verjetno vpliva tudi na motivacijo za druženje in rekreacijo, kar nas spet dela bolj srečne.

Prijaznost-stane malo in da veliko 

Prijaznost je način, kako se lotevamo stvari brez grobosti, s pozornostjo, potrpežljivostjo, zaupanjem in sprejemanjem. Je sposobnost razumevanja in po potrebi nudenja pomoči drugim,sposobnost učinkovitega sodelovanja z drugimi, sprejemljivost, zaupanje in odprtost do drugih.

Sposobnost in težnja po tem, da smo prijazni, je nekaj kar nam je vrojeno, hkrati pa vsi vemo, da je prijaznost tudi izbira. Je navada, ki jo lahko razvijemo kjerkoli in kadarkoli ter nas nič ne stane.

Ko se vedemo na prijazen način je to v skladu z našo naravo, zato se ob tem tudi dobro počutimo. Takrat ko smo prijazni, se ustvarjajo nevronske povezave, ki spodbujajo občutek blagostanja in naraven pretok endorfinov in nevrotransmiterjev, ki si odgovorni za naše dobro počutje. Prav tako lahko s tem, ko smo mi prijazni, k temu spodbudimo tudi druge. 

Načinov kako si lahko prijazen je veliko: pozdravi, ponudi prevoz, nasmehni se, pridrži vrata, pošlji sms (ko se spomniš na nekoga), podari piškot, razumi pogled drugega,  uporabljaj čudežne besede (oprosti, prosim, hvala), skuhaj kavo sodelavcem, prepusti prostor za parkiranje, pomagaj nesti vrečke …

Prijazni pa moramo biti tudi do sebe. Če smo tekom dneva pozorni, lahko opazimo samo-obtožujoče misli ali pa se zalotimo pri tem, da se na nek način grobo vedemo do svojega telesa. Usmerimo pozornost na te trenutke in na to, kako se ob tem počutimo – vprašajmo se, na kakšen način smo lahko bolj prijazni do samih sebe? Lahko si npr. zamislimo, kako bi bil prijatelj razumevajoč, če bi se z njim pogovarjali o stvareh, zaradi katerih se kritiziramo.

Seveda je tudi pri prijaznosti potrebno najti pravo mero oz. mejo. Ugajanje in pomoč drugim za vsako ceno ni dobra, saj nam lahko celo škoduje, če npr. privede do izkoriščanja. Moramo znati reči tudi ne.