Hvaležnost

Hvaležnost je osebnostna moč, ki našo pozornost usmerja na dobre in lepe stvari, ki se nam dogajajo v življenju, da se jih zavedamo in smo zanje res iskreno hvaležni. To je še posebej pomembno v zadnjih dneh, ko se je svet ustavil, ko smo obkroženi z negativnimi informacijami in smo negotovi glede prihodnosti. Hvaležnost je v teh dneh tista, ki nas varuje in zdravi. Ni samoumevno, da  smo doma in smo na varnem – v prvi vrsti moramo biti hvaležni vsem tistim, ki delajo za nas in skrbijo za bolne.

To, da je hvaležnost koristna za nas na različnih področjih in pozitivno vpliva na naše počutje, so potrdile tudi študije:

  • Pomaga nam sklepati prijateljstva. Če se zahvalimo osebi, ki smo jo pravkar wp-1584723221054.jpgspoznali, je večja verjetnost, da bomo s to osebo v dolgotrajnem, prijateljskem odnosu.
  • Izboljšuje psihično zdravje. Hvaležni ljudje so bolj srečni, poročajo o višji ravni blagostanja. Na drugi strani pa se hvaležnost negativno povezuje z anksioznostjo in depresijo.
  • Hvaležnost spodbuja empatijo in zmanjšuje agresijo. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, so v manjši meri maščevalni oziroma so bolj optimistični, prosocialni, občutljivi za potrebe drugih in emaptični.
  • Izboljšuje spanec. Redno prakticiranje hvaležnosti lahko prispeva k boljšemu in daljšemu spancu.
  • Zvišuje samospoštovanje. Ljudje, ki so hvaležni, imajo več samospoštovanja, delno tudi zato, ker cenijo dosežke in uspehe drugih ljudi.
  • Izboljšuje psihično moč. Hvaležni ljudje imajo prednost pri spopadanju s travmo in so bolj prožni, kar jim pomaga, da lažje okrevajo po stresnih sitaucijah.

wp-1584724963476.jpgZakaj pa imajo “vaje iz hvaležnosti” take učinke? Rezultati kažejo, da so povezave v naših možganih še nekaj mesecev po enostavni vaji zapisovanja stvari za katere smo hvaležni, še vedno aktivne – da še zmeraj čutimo hvaležnost. To pomeni, da bolj kot “vadimo” hvaležnost, bolj smo pozorni in se je zavedamo, večje učinke ima na naše počutje. Bolj kot se možgani vadijo v tem, da čutijo in izražajo hvaležnost, bolj se prilagajajo tej miselnosti – o svojih možganih bi lahko celo pomislili, kot o neke vrste “mišici” hvaležnosti, s katero lahko delamo vaje in jo okrepimo.

Hvaležnost lahko vadimo na različne načine. Sama sem to že počela tako, da sem si naredila “gratitude jar” – kozarec v katerega sem metala listke, na katere sem zapisovala lepe trenutke, za katere sem hvaležna. K temu sem že spodbudila tudi prijateljice, ko sem jim za novo leto podarila beležko s posvetilom in nagovorom k zapisovanju.

Zdaj pa nagovarjam še vas. Poišči prazno beležko in pisalo ter vsak večer, preden greš spat, zapiši tri stvari (lahko tudi več:)) za katere si v tistem dnevu hvaležen. To so lahko malenkosti, ki nas osrečijo in nam polepšajo dan. Za idejo lahko pogledaš v mojo rubriko Kaj me osreči.

Moj seznam hvaležnosti danes:

  1. balkon, balkon in še enkrat balkon (ker pač… karantena v 40m2 stanovanju …)
  2. nabiranje čemaža
  3. koncert  Hamo & Peter Dekleva v živo na Val 202

 

 

 

 

Sprehod v gozd

wp-1583084427964.jpgNarava nam lahko pomaga na več različnih načinov. Že 15 minut hoje po mirnem zelenem območju, na primer gozdu ali parku, nam pomaga razbistriti um in zmanjšati stres ali tesnobo.  Japonci to imenujejo gozdna kopel oz. šinrin – joku. Pod takim naslovom je pri Mladinski knjigi izšla tudi knjiga, v kateri je bolj podrobno opisano, kakšne so koristi preživljanja časa v gozdu. Japonsko ministrstvo za gozdove je celo oblikovalo državni program za spodbujanje zdravja v katerem so opredelili, da gozdne kopeli koristijo človekovemu zdravju in so jih začeli predpisovati “na recept”.  V tem programu so prvič uporabili izraz šinrin-joku (šinrin = gozd, joku = kopati se) in dokazali, da sprehod po gozdu in vdihovanje svežega gozdnega zraka, bogatega s fitoncidi, znižuje količino stresnih hormonov, srčni utrip in posledično tudi krvni tlak, bilo pa naj bi tudi odlična preventiva proti malignim obolenjem.

S knjigo sem tako dobila potrditev, da moji sprehodi v gozd niso izguba časa, niso samo način preživljanja prostega časa ali preganjanje dolgčasa, ampak so hkrati tudi dobra naložba v zdravje. Poleg te potrditve, pa sem preko knjige še malo bolj spoznala japonsko kulturo in se naučila japonske besede z čudovitim pomenom – jugen. To je tisto, kar občutimo, ko opazujemo nočno nebo, posejano z zvezdami, ko se nenadoma razblini naš ego, ko se zavemo, da smo del nečesa večjega od nas. To je čustvo, ki ga v nas vzbudi narava: trenutek, ko dojamemo, da nismo nekaj ločenega od sveta, temveč smo svet.

 

 

Konec leta

Ob koncu leta je pravi čas, da se poleg zabav ozremo tudi nazaj, na leto, ki si izteka. V prejšnji objavi sem že povedala, da sem sama že naredila refleksijo, zato sedaj še z vami delim 10 vprašanj, ki vam pri tem lahko pomagajo oz. vašo refleksijo naredijo bolj strukturirano:

  1. Kaj je bilo to leto nepozabnega?
    Verjamem, da je vsako leto nekaj takega, kar si želimo za vedno zapomniti. Lahko je to nova oseba, ki smo jo spoznali, nek novi mejnik v življenju.
    Kaj bi bilo takega, da bi ti v naslednjih letih prišlo na misel, če bi ti kdo rekel leto 2019?
  2. V čem si letos najbolj užival?
    Si se mogoče lotil kakega hobija? Pri čem si se največ smejal?
  3. Za koga ali kaj si hvaležen?
  4. Katera je tvoja največja zmaga letos?
    Tudi, če ni bilo  vse popolno, zagotovo ni bilo vse slabo.
  5. Kaj si gledal, prebral, poslušal in je na tebe naredilo velik vtis?
    Vsebine, ki nas navdihujejo, nam širijo obzorja, premikajo meje, nam pomagajo, nas motivirajo, nam dajo novo perspektivo…
  6. Kaj te je letos najbolj skrbelo in kako se je izteklo?
    Ko pogledamo nazaj, velikokrat ugotovimo, da nas je “brezveze” skrbelo in se sploh ne spomnimo kaj točno se je dogajalo.
  7. Kaj najbolj obžaluješ in zakaj?
    Nismo popolni in vsi delamo napake. To je neprijetna resnica, ki pa si jo težko priznamo. Ko priznamo in sprejmemo lastne napake, rastemo.
  8. Kaj si spremenil pri sebi?
    Dejstvo, da se lahko spreminjamo je čudovito. V tem leži svoboda. Lahko raziskujemo lastne meje in živimo na drugačne načine, če si tako želimo.
  9. Kaj te je to leto najbolj presenetilo?
    Presenečenja nam pokažejo kako nepredvidljivo je lahko življenje.
  10. Kakšen nasvet bi si dal, če bi bil ponovno 1. januar 2019?

Odgovarjanje na ta vprašanja je lahko ritual, ki ga ponovite vsako leto ob koncu leta.

 

wp-1577644342056.jpg

Kaj je skrb zase?

Kaj pomeni skrbeti zase?

  • prebrati knjigo do konca
  • priznati, da te boli
  • ležati tako dolgo, da prehlad mine
  • prositi za pomoč
  • paziti na to, kakšno hrano ješ
  • pogovor
  • sporočilo psihologu: “Kdaj lahko pridem?”
  • voda, v vodi, z vodo, okrog vode
  • opomniti sebe, da bo vse v redu
  • razumeti, da nekateri ljudje lahko brez tebe, ampak tudi, da lahko ti brez njih
  • spati
  • priznati si, da si “awesome”
  • dati vedeti ljudem, da nisi koš za smeti
  • spočiti si na ramenu ljubljene osebe
  • jokati
  • poiskati pomoči
  • izpolnjevati svoje želje
  • oditi
  • priti nazaj
  • priznati, da nekoga pogrešaš
  • se pohvaliti, tudi če ni bilo točno tako kot bi naj bilo
  • plesati po stanovanju oz. hiši
  • družiti se z živalmi
  • iti na preventivni pregled
  • odpraviti toksine, iz telesa in okolice
  • sprejemati sebe, taki kot smo, nepopolni ampak prijetno
  • ne odgovoriti na vse notifikejšne
  • “unfollow” in “mute”
  • poljub na svojo ramo
  • pojesti zajtrk, ki ga pripravi nekdo drug
  • nepospravljena hiša, ampak spočita glava
  • oprostiti sebi, če te še vedno boli mesto, kjer je bila oseba, ki je ni več
  • sporočilo “pogrešam te”

Skrb zase ni sebičnost. Skrb zase je varnostni pas. Poskusite. Mogoče se zgodi čudež.

acfeb89959c6c17ecd16f25940c410a0

 

 

Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg

 

Kako samo biti?

Kaj delaš?
Vprašanje, ki ga milo rečeno, sovražim.
Zakaj?
Zakaj bi morali vedno nekaj delati?
Kaj, če bi kdaj samo bili, obstajali?

Veliko več smo, kot to, kar mislimo da smo.

Poskusimo zavestno uporabljati vse naše čute.

Kaj slišite?
Kaj vonjate?
Kaj čutite na koži?

IMG_20170806_184028_318

  • Večkrat na dan poskusite zaznati tri nove stvari v situaciji v kateri se nahajate ali pri ljudeh s katerimi se pogovarjate.
  • Opazujte svoje dihanje – to nas vedno vrne v ta trenutek tukaj in zdaj.
  • Osredotočite se na stopala in kako jih je čutiti trdno na tleh – to za trenutek preusmeri našo pozornost.

Velikokrat postanemo nemirni, ker si želimo spremeniti situacijo.

Kaj pa se zgodi, če sprejmemo situacijo tako kot je ?