Življenjski SMS

20191120_055407.jpg

Zdravo. Oprosti, da ti tako dolgo nisem odgovorila na sporočilo. Bila sem anksiozna in depresivna. Nisem imela časa … saj veš kako je življenje, komaj se mi uspe organizirat iz dneva v dan. Tako sem izčrpana, da ne najdem energije in moči, niti za najbolj osnovna opravila, kot je pranje posode ali odpisati na sporočilo. Vreme je bilo oktobra čudovito, a ne? Včeraj sem se skoraj zapeljala s ceste, ker sem v mislih nekam odtavala. Res sem izgubljena. Nisem si oprala las že pet dni. Samo spala bi po cele dneve. Če bi ti res vse to rekla, bi ti želela odkriti razlog, ki stoji za vsem tem. Ampak ga ni, takega otipljivega, ki bi se tebi zdel veljaven. Kako si ti? Upam, da si dobro. Res bi se lahko počasi dobili na kavi.
……………………………….
Kaj bi si mislili?
Kako bi se počutili?
Kaj bi naredili?
… če bi vam kdo dejansko tako napisal?
Taki odgovori na vprašanje, Kako si?, so namreč bolj redki. Bolj pogost odgovor je: v redu. Ampak za v redu, se lahko skriva tak odgovor, kot je napisan zgoraj, pa sploh ne opazimo. Pa je pomembno. Zelo.

 

Normalni ljudje

Normalni ljudje je naslov knjige, ki sem jo ravnokar prebrala. Na dušek. V par urah. 🖤
Na platnici piše, da je “bodoča klasika”. Tega sicer sama ne bi rekla, tako navdušena nisem, je pa mi roman zelo všeč. Bolj kot prvi roman pisateljice Sally Rooney, Pogovori s prijatelji, ki sem ga prebrala v začetku septembra. Všeč mi je, ker je pripoved intimna, deluje bolj resnično oz. se lažje poistovetim z glavnima likoma. Izpostavi več tem, ki so v 21.stoletju aktualne in prisotne. Dejstvo je, da se svet bogatih razlikujs od sveta revnih in od sveta “srednjega sloja”. Duševne stiske so tu, med nami, čisto vsakdanje in močno vplivajo na naše odnose. Da ne zaidem preveč, lepa zgodba, vsekakor vredna branja. 💛

20191110_144147.jpg

Dolgo nisva pila

ker prjatu, dolgo nisva pila in bojim se, da bova pozabila …
da se flaše spraznijo, da se zgodbe zvečajo, se spomini najdejo …

Ne, ne nagovarjam k alkoholizmu. Nagovarjam vas k pogovarjanju – takemu iskrenemu, pristnemu, odkritemu, …. ki smo ga žal velikokrat zmožni šele takrat, ko nekaj spijemo.

Pesem Dolgo nisva pila govori o prijateljstvu, pogrešanju in želji po druženju z ljudmi, ki so nam blizu. Ob pisanju besedila (pod domačo češnjo na vrtu) je Hamo imel v mislih Rudija (kako brezdelno poležava pod domačo figo na vrtu), prijatelje in prijateljice, s katerimi se premalokrat sreča, jih objame, jih poljubi in jim prisluhne. Vse to seveda ob kozarčku, ki je vseslovenska metafora za druženje, čeprav minister za zdravje, ki ga trenutno nimamo, to neprestano odsvetuje.

Življenje

Ko gremo na pogreb človeka, ki je prehitro izgubil življenje, npr. v prometni nesreči ali zaradi kake hude bolezni, se spomnimo, da tistim, ki smo jih užalili ali prizadeli, rečemo oprosti, da tistim, ki jih imamo radi, rečemo, da jih imamo radi, spomnimo se biti prijazni do sodelavcev, spomnimo se, da moramo biti boljši ljudje. Spomnimo se tudi, kolikokrat smo bili tiho, namesto da bi povedali tisto kar čutimo ali pa smo rekli tisto, česar sploh nismo mislili. Na vse to (in še več) se spomnimo, ko nekdo umre in gremo na pogreb, potem še par dni to nosimo s sabo in premlevamo, se malo mučimo in ob tem par dni trpimo. Potem se pa hitro vrnemo na stare tire, potegnejo nas vse možne obveznosti,  ki si jih sami interpretiramo kot nujne, pozabimo na tisto, kar je res pomembno, medtem ko delamo stvari, ki jih sploh ne želimo.

Ne vem, koliko ljudi bo še moralo umreti, koliko solz še moramo videti, koliko sebe izgubiti, da se bomo prebudili in nehali izgubljati čas za brezveznosti in se nehali ukvarjati z napačnimi stvarmi ter “nepravimi”  ljudmi.

Tisti, ki imate koga, ki mu lahko poveste, da ga imate radi, mu povejte to vsak dan. Pošljite tisti sms, ki je še vedno osnutek. Poglejte v oči blagajničarko v Hoferju. Pohvalite mamino novo frizuro. Se nasmejte neznancu, ki mu ustavite na prehodu za pešče. Častite sodelavcu kavico, na katero hodita že pol leta. Ni neumno, ni preveč vsiljivo in nikoli ne bo ven iz mode. In da ne bo jutri ali pojutrišnjem prepozno. Ni samoumevno, da se vsak dan ko greste v službo, iz nje tudi vrnete.

20181216_124319.jpg

Bodi to kar si?

Bodi to kar si.  

Se bere zelo enostavno, ampak ni tako enostavno. Ker ni vedno dobro, da smo taki kot smo, ker nam to lahko prinese tudi negativne posledice. In to boli. Vsaj mene, ki mi je zelo pomembno, da sem zvesta sama sebi. Ker si na koncu vedno sam. Sam s sabo preživiš celo življenje. Z vsemi ostalimi si v vsakem primeru manj časa. In če nisi pomirjen sam s sabo, imaš lahko težavo. Zato je potrebno veliko poguma, da slediš sebi in hkrati dobro shajaš z ostalimi, če ti to sploh uspe…

IMG_20181120_180229_738.jpg

Tišina v oktobru

V oktobru sem prebrala knjigo Tišina v oktobru. Mogoče ne ravno najboljša izbira glede na to, da sem na sveže poročena. Knjiga oz. zgodba namreč govori o moškem srednjih let, ki ga brez pojasnila zapusti žena. Gre za pogovor moškega samega s sabo. Razmišlja, se spominja in sprašuje zakaj se je to zgodilo. S tem, ko si postavlja vprašanja, jih postavlja tudi nam, bralcem. Ne gre za enostavno branj, vendar kljub temu zgodba teče gladko. Dobila sem še en pogled na zakon, na odnos med možem in ženo več, zato mi ni žal, da sem jo prebrala ravno zdaj. Priporočam.

Ampak gotovo je še toliko drugega v človeškem bitju, toliko tega, kar ni povedano in česar se sploh ne da povedati. Večina tega se razgubi med besedami. Kaže se zgolj kot obotavljivost, s katero karkoli izrečeš, premolk, v katerem pogledaš v tla ali ven skozi okno, ker ne veš, kaj bi sploh rekel.

IMG_20181103_130458_699.jpg

 

Nekaj je v zraku

Danes z vami delim pesem Nekaj je v zraku, enega mojih najljubših pesnikov, Toneta Pavčka. Včeraj bi praznoval 90. rojstni dan. Jaz pa sem pred enim mesecem praznovala poroko in v zraku je bila ljubezen.

20180923_221033

 

Nekaj je v zraku.
Lepega.
Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.
Čuti se.
Sluti.
Kot dih in drget.
Kot šum in šepet v slednji minuti.
Nekaj je v zraku.
Kot vonji cvetlic, kot lučke kresnic svetlečih po mraku.
Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku.

Je to za pesem skrivnostni navdih?
Ali ljubezen?
Njen dih in vzdih?