Valentinovo

Nisem za Valentinovo.
Nočem ravno danes iti na fensi večerjo in objaviti selfieja s hashtagi o ljubezni in sreči.
Ne maram neizvirnih daril, ki se mi vsiljujejo na vsakem koraku, v reklamah in v trgovinah.
Niti mi ni všeč oguljena fraza, da naj bo valentinovo vsak dan. Ker ni. Ker so v ljubezni tudi slabi dnevi. Ker so tudi jeza, razočaranje in žalost. Ker so tudi prepiri in umazane nogavice poleg postelje.
Ne bi mi bilo všeč, če bi ravno danes dobila rdeče vrtnice, ker je danes pač valentinovo in nekaj moraš podariti. Rdeče vrtnice želim dobiti, ko mi nekdo sam želi na tak način pokazati, da mu nekaj pomenim- pa če je to 15. maja ali 2. septembra ali kadarkoli pač.
Ljubezen ne rabiti omejena z datumi, ker nima meja in se ne da zapakirati -posebej ne v rdeč plišasti pojšter v obliki  srčka.

September

Ko greš sam septembra na sprehod in te spremljajo sence izgubljenih ljudi
Ko je park le sestanek z drevesi, ki te vodijo v vrsti mimo rožnih poti
Če jesen lahko potrga jim liste in ti pokrade spomine na prebedele noči
September je za te stvari
September je, da ti vzame vse, česar zdaj več ni
Ko parfum, ki ga srečaš na poti, se zate ne zmeni, čeprav te pozna
Če poljub, ki nič ne pomeni, ti vzame besede za dan ali dva
September je za te stvari
September je, da ti vzame vse, kar te boli
Če lase ti topel veter počeše in odnese z obraza sledove tujih dlani
Če na klop se usede ptica pozabe in ti noče zapeti o večnosti
Pa pa pa pa.

Melodrom~September

Morje

Kaj me osreči?

4. Morje

Morje imam rada zaradi brezkončnosti in zaradi nežnega vetra, njegovih valov, skrivnostne globine in  zelene modrine. Umije me, spere grenke misli na to kar ni in kar bi lahko bilo. Med igro z valovi sem vendar tisti otrok, vesel, ljubezniv, prav nič muhast, ki dvoličnosti ne odpušča, pušča pa iskren nasmeh.

 

Prebujanje pomladi

Kaj me osreči, drugič? 

2. Narava

Ko sem se včeraj zjutraj zbudila, sem najprej odprla okno… in zavohala pomlad. Jaz se vedno znova čudim kako mogočna je narava..letni časi, rastline,živali, morje, sonce, nebo, luna, oblaki.. Žal velikokrat te stvari jemljemo kot samoumevne, pa mogoče niso. Danes popoldne je bil eden lepših popoldnevov kadarkoli… bila sem sama s sabo, v moji najljubši dolini, žuborenje potočka, ptičje petje, vonj zvončkov, okrog mene same bukve, zgoraj modro nebo. Tako malo je lahko potrebno, da smo srečni.

 

Lepi trenutki v 2015

Novo leto spet začenjam s projektom. 20151231_160818Lansko leto sem poleg projekta blog – Psiho drobtinice, pričela tudi z zbiranjem dobrih,lepih,srečnih, veselih, pogumnih… trenutkov – vseh tistih majhnih stvari, ki so tako zelo pomembne. Trenutek, ki se me je še posebej dotaknil, sem bila zanj hvaležna in ga nisem želela pozabiti, sem zapisala na listek, zraven napisala datum in ga vrgla v kozarec za shranjevanje teh trenutkov.
Ob koncu leta sem seveda ta kozarec odprla in prebrala listke, ki so se nabrali tekom celega leta. Vseh skupaj je bilo 80, najmanj v avgustu, največ v novembru. Vzela sem si čas in obujala te trenutke, spomine, podoživljala občutke… Ob prebiranju listkov tako spoznavaš katere stvari ali trenutki te osrečujejo, kdo je bil ob tebi v teh srečnih trenutkih, kaj te je največkrat osrečilo…. Kozarec ali škatla za shranjevanje lepih trenutkov je res super projekt, ki ga bom nadaljevala tudi v novem letu.

V naslednji objavi bom več napisala o tem, zakaj je pomembno, da želimo ohraniti te trenutke, da smo hvaležni.

Magistrica psihologije

Featured image Minulo sredo sem uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Osebnost, zadovoljenost temeljnih psihičnih potreb in psihično blagostanje brezposelnih, in tako opravila vse obveznosti na drugostopenjskem študiju psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. S tem sem pridobila naziv magistrica psihologije.

Nisem pa pridobila samo naziva. Pridobila sem veliko več. Pridobila sem veliko znanja in praktičnih izkušenj, ohranila sem kritičen pogled, spoznala sem veliko zanimivih ljudi, naučila sem se boriti zase, negovala sem svojo empatijo, bolje sem spoznala samo sebe, naredila sem korak bližje k razumevanju človeka in ostala Mateja.

Sprehod

Pravkar sem se vrnila s sprehoda. Na sprehodu sem bila sama. Featured image
Sprehajala sem se po moji stari poti, ob potoku, med njivami, brez telefona in slušalk v ušesih. Veter mi je mršil lase, koruza se je zibala v vetru, nikjer ni bilo kogar. Samo jaz in moje misli.
Že zelo dolgo nisem bila na sprehodu, zato se verjetno sedaj počutim toliko bolje. Po drugi strani pa sem kar malo jezna nase, zakaj ne grem na sprehod večkrat, saj ima sprehod toliko koristi, tako fizičnih kot psihičnih:

Povečal bo vašo ustvarjalnost. 
V študiji iz leta 2014, ki so jo izvedli na Univerzi v Stanfordu so ugotovili, da so ljudje veliko bolj ustvarjalni ko hodijo, kot takrat ko sedijo.

Lahko je odličen način za pogovor. 
S partnerjem, prijateljem, sodelavcem…  včasih je lažje kaj povedati ob tem, ko hodiš ob nekom, se premikaš, si na svežem zraku… kot pa če si nasproti sediš za mizo in se gledaš iz oči v oči.

Vsaj malo boste poskrbeli za svoje zdravje. 
Glede na to, da večino dneva presedimo, je lahko že 30 minut hoje na dan blagodejno vpliva na vaše fizično počutje.

Pomagal vam bo pri produktivnosti.
Ne dolgo nazaj sem prebrala, da ravno takrat, ko nimaš časa za sprehod, da ravno takrat moraš iti na sprehod. Zasičeni smo z informacijami, cel čas moramo biti pozorni, hkrati pa nas vedno kdo ali kaj iz okolja zmoti, kar nas vse utruja. Na sprehodu, brez dražljajev (telefona, sodelavcev, otrok, …)pa lahko zbistrite misli in se napolnite z energijo.