Dan žena, ljubezen in zašvicane majice

Ta objava me je čakala nedokončana že od osmega marca, torej dneva žena. Dneva, ko bi se naj vse vrtelo okrog žensk. Podobno kot sem že pisala za valentinovo, ne maram take vrste praznikov, ko se nekaj mora, ker nočem, da se moški do mene lepo obnaša oz. mi izkazuje pozornost samo zato, ker je dan žena. Več mi pomeni, če me vsak dan spoštuje kot žensko, se do mene lepo obnaša, pomije posodo za sabo in pospravlja umazana oblačila v koš za perilo.

No, da se vrnem nazaj, zakaj sem sploh pričela s pisanjem te objave. Za letošnji dan žena, mi je moj moški pokazal, da moški so pač moški in ženske smo ženske. Ko sem prišla domov, me je za darilo ob osmem marcu čakala gora umazane posode (za katero je obljubil, da jo bo pomil), razmetana postelja (on vstane za mano,  logično, da jo pospravi on, mar ne?) in vsaj tri kratke majice, vsaka na svojem posebnem mestu v stanovanju (npr. pod posteljo ali v kuhinji na stolu), ki jih, pazi to, vse še nujno potrebuje in niso za pranje, tudi če so bile že konkretno zašvicane. Mimogrede, zelo kvalitetne in ugodne majice lahko dobite na spletni strani habeco.si, Habeco promocijska in poslovna darila.
Kot ženski, mi je seveda v tistem trenutku, ko sem vstopila v stanovanje in videla to razdejanje, pulz narasel in že sem imela pripravljen govor – kaj se vendar greš, danes je osmi marec, ti pa me pričakaš tako?!!
Ampak do ženskega monologa ni prišlo… ker sem se zavedla, da v tistem trenutku sama izberem svoje vedenje: ali ga nahrulim ali pa sprejmem šopek, ki me je čakal na mizi. Ker vedno obstajata dve plati zgodbe, kar se nam ženskam zdi najbolj pomembno na svetu, oni sploh opazijo ne. Menim, da se moramo zavedati, da smo si različni in da s tem ni nič narobe, ampak je ravno to tisto, kar dela naše odnose zanimive. Kako bi bilo, če bi se vsi vedli tako kot treba in delali to kar si drugi želijo … niti za skregati se ne bi imeli okrog česa. Tudi moji priljubljeni S.A.R.S. pojejo: “I šta bi mi da žena nema, šta bi mi bez tih problema?”

Ker v zvezah ni vedno vse lepo, super in prav. Tako, kot ne moremo biti vedno veseli in dobre volje, so tudi v zvezi svetli in temni trenutki. So prepiri in grde besede. So očitki in zgovorne tišine.  Ampak če imaš nekoga rad in verjameš v zvezo, se je vredno truditi. Vsak dan znova, ne samo za dan žena ali dan mučenikov.

Valentinovo

Nisem za Valentinovo.
Nočem ravno danes iti na fensi večerjo in objaviti selfieja s hashtagi o ljubezni in sreči.
Ne maram neizvirnih daril, ki se mi vsiljujejo na vsakem koraku, v reklamah in v trgovinah.
Niti mi ni všeč oguljena fraza, da naj bo valentinovo vsak dan. Ker ni. Ker so v ljubezni tudi slabi dnevi. Ker so tudi jeza, razočaranje in žalost. Ker so tudi prepiri in umazane nogavice poleg postelje.
Ne bi mi bilo všeč, če bi ravno danes dobila rdeče vrtnice, ker je danes pač valentinovo in nekaj moraš podariti. Rdeče vrtnice želim dobiti, ko mi nekdo sam želi na tak način pokazati, da mu nekaj pomenim- pa če je to 15. maja ali 2. septembra ali kadarkoli pač.
Ljubezen ne rabiti omejena z datumi, ker nima meja in se ne da zapakirati -posebej ne v rdeč plišasti pojšter v obliki  srčka.

September

Ko greš sam septembra na sprehod in te spremljajo sence izgubljenih ljudi
Ko je park le sestanek z drevesi, ki te vodijo v vrsti mimo rožnih poti
Če jesen lahko potrga jim liste in ti pokrade spomine na prebedele noči
September je za te stvari
September je, da ti vzame vse, česar zdaj več ni
Ko parfum, ki ga srečaš na poti, se zate ne zmeni, čeprav te pozna
Če poljub, ki nič ne pomeni, ti vzame besede za dan ali dva
September je za te stvari
September je, da ti vzame vse, kar te boli
Če lase ti topel veter počeše in odnese z obraza sledove tujih dlani
Če na klop se usede ptica pozabe in ti noče zapeti o večnosti
Pa pa pa pa.

Melodrom~September

Morje

Kaj me osreči?

4. Morje

Morje imam rada zaradi brezkončnosti in zaradi nežnega vetra, njegovih valov, skrivnostne globine in  zelene modrine. Umije me, spere grenke misli na to kar ni in kar bi lahko bilo. Med igro z valovi sem vendar tisti otrok, vesel, ljubezniv, prav nič muhast, ki dvoličnosti ne odpušča, pušča pa iskren nasmeh.

 

Prebujanje pomladi

Kaj me osreči, drugič? 

2. Narava

Ko sem se včeraj zjutraj zbudila, sem najprej odprla okno… in zavohala pomlad. Jaz se vedno znova čudim kako mogočna je narava..letni časi, rastline,živali, morje, sonce, nebo, luna, oblaki.. Žal velikokrat te stvari jemljemo kot samoumevne, pa mogoče niso. Danes popoldne je bil eden lepših popoldnevov kadarkoli… bila sem sama s sabo, v moji najljubši dolini, žuborenje potočka, ptičje petje, vonj zvončkov, okrog mene same bukve, zgoraj modro nebo. Tako malo je lahko potrebno, da smo srečni.

 

Lepi trenutki v 2015

Novo leto spet začenjam s projektom. 20151231_160818Lansko leto sem poleg projekta blog – Psiho drobtinice, pričela tudi z zbiranjem dobrih,lepih,srečnih, veselih, pogumnih… trenutkov – vseh tistih majhnih stvari, ki so tako zelo pomembne. Trenutek, ki se me je še posebej dotaknil, sem bila zanj hvaležna in ga nisem želela pozabiti, sem zapisala na listek, zraven napisala datum in ga vrgla v kozarec za shranjevanje teh trenutkov.
Ob koncu leta sem seveda ta kozarec odprla in prebrala listke, ki so se nabrali tekom celega leta. Vseh skupaj je bilo 80, najmanj v avgustu, največ v novembru. Vzela sem si čas in obujala te trenutke, spomine, podoživljala občutke… Ob prebiranju listkov tako spoznavaš katere stvari ali trenutki te osrečujejo, kdo je bil ob tebi v teh srečnih trenutkih, kaj te je največkrat osrečilo…. Kozarec ali škatla za shranjevanje lepih trenutkov je res super projekt, ki ga bom nadaljevala tudi v novem letu.

V naslednji objavi bom več napisala o tem, zakaj je pomembno, da želimo ohraniti te trenutke, da smo hvaležni.

Magistrica psihologije

Featured image Minulo sredo sem uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Osebnost, zadovoljenost temeljnih psihičnih potreb in psihično blagostanje brezposelnih, in tako opravila vse obveznosti na drugostopenjskem študiju psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. S tem sem pridobila naziv magistrica psihologije.

Nisem pa pridobila samo naziva. Pridobila sem veliko več. Pridobila sem veliko znanja in praktičnih izkušenj, ohranila sem kritičen pogled, spoznala sem veliko zanimivih ljudi, naučila sem se boriti zase, negovala sem svojo empatijo, bolje sem spoznala samo sebe, naredila sem korak bližje k razumevanju človeka in ostala Mateja.