Psihologija Facebooka

Redki so tisti, ki nimajo ustvarjenega profila na Facebooku. Facebook je fenomen, ki je zelo spremenil življenje v 21.stoletju. Kot eno izmed najbolj uporabljanih socialnih omrežij ima veliko vlogo v naših življenjih, čeprav se včasih tega sploh ne zavedamo.Glede uporabe Facebooka se v zadnjem času pojavlja veliko vprašanj o njegovih vplivih, deležen je tudi veliko kritik, vse bolj je namenjen marketingu in promociji, hkrati pa si brez Facebooka življenja sploh ne znamoFeatured image predstavljati.

Ali Facebook povezuje naša življenja ali smo zaradi njega odtujeni? Nam škodi ali koristi?  Kako pogosto objavljate na Fb? Čutite potrebo, da vsakih par minut preverite kaj je noevga na Fb? Ste ob pregledovanju novic in fotografij na Facebooku kdaj ljubosumni? Se raje pogovarjate z znanci na Facebooku preko chata ali v živo?

KDO UPORABLJA FACEBOOK?
V študiji, v katero je bilo vključenih več kot tisoč uporabnikov Facebooka, so ugotovili, da so najbolj aktivni uporabniki Facebooka ženske, mladi in tisti, ki niso v resni zvezi.
Glede na osebnostne lastnosti, so v avstralski raziskavi ugotovili, da so uporabniki Facebooka bolj ekstrovertni in narcisistični ter manj vestni in manj socialno osamljeni kot neuporabniki Facebooka.Osebe z visoko izraženim nevroticizmom so na Facebooku preživljale največ časa, ekstraverti so imeli več prijateljev kot introverti.
Raziskave kažejo tudi, da ljudje uporabljajo Facebook za povezovanje z drugimi s specifičnimi interesi, npr. skupina diabetikov, ki si deli različne informacije in izkušnje. Pokazalo se je tudi, da osebe z avtizmom posebej uživajo v komuniciranju preko Facebooka in drugih internetnih omrežij.

Pregledovanje lastnega Facebook profila lahko poveča samozavest.

Oboji, tako moški in ženske, prej pošljemo prošnjo za prijateljstvo osebi nasprotnega spola, ki ima privlačno profilno fotografijo.

Ljudje velikokrat objavimo nekaj,kar kasneje obžalujemo iz različnih razlogov, npr. ko objavimo nekaj, ko smo bili v navalu čustev ali pa ko objavimo nekaj, da bi naredili vtis na svoje prijatellje.

ZAKAJ PIŠEMO O SEBI IN DELIMO TRENUTKE IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA NA FACEBOOKU?
Facebook je dobra priložnost, da sebe predstavimo tako kot si želimo oz. v idelani luči. Vendar pa  je analiza profilov več kot 200 uporabnikov iz Nemčije in ZDA pokazala, da osebe na FB predstavljajo svoje dejanske osebnosti in ne idealnih podob samih sebe. Konsistentno s tem, je druga študija pokazala, da so osebe, ki so same sebe ocenile kot prFeatured imageiljubljene, tudi na podlagi FB profila ocenjene kot bolj priljubljene.
Strani,  ki jih “lajkamo” na FB prav tako veliko razkrivajo oz. povedo o nas. Naše “lajke” lahko analizirajo z računalniškim programom, ki potem izdela bolj natančen profil naše osebnosti, kot pa je profil, ki si ga o nas ustvariji naši prijatelji in sorodniki.
Opravljene so bile tudi raziskave, v katerih jih je zanimalo kako je osebnost povezana z vsebino objav. Študija iz 2014 navaja, da višje stopnje narcisizma vodijo v bolj globoka osebna razkritja in bolj samo-promocijske vsebine v objavah na FB. Uporabniki FB z višjimi potrebami po pripadnosti razkrivajjo bolj intimne informacije. Druga študija iz lanskega leta pa navaja, da bolj osamljene osebe razkrivajo bolj osebne informacije, ampak  manj komentirajo in objavljajo svoja mnenja glede določenih tem.

Razmislite tudi o številu prijateljev, ki jih imate… odkrili so namreč, da preveliko prijateljev lahko vodi v negativno zaznavanje vašega profila.

Znano je tudi, da podjetja preden nekoga zaposlijo preverijo FB profil in velikokrat naletijo na neprimerne slike, kar potem lahko nekoga stane zaposlitve. Zato je potrebno dobro razmisliti katere slike objaviti  in kaj vse je lahko s fotografij razvidno.

SMO ZARADI FACEBOOKA OSAMLJENI IN ŽALOSTNI?
Anketa med več kot tisoč uporabniki FB je pokazala na povezavo med uporabo in večjimi občutki pripadnosti ter večjo zaupnostjo s prijatelji, posebej pri ljudeh nizkim samospoštovanjem. Druga študija iz 2010 je pokazala, da se sramežljive osebe, ki uporabljajo FB, čutijo bližje svojim prijateljem in imajo večji občutek socialne podpore. Podobno je tudi v članku, zapisano, da so občutki povezanosti, ki jih osebe doživijo na Facebooku, povezani z nižjo depresivnostjo in anksioznostjo ter z višjim zadovoljstvom z življenjem, kar kaže na to, da ima Facebook lahko tudi pozitivne psihološke učinke.

Več pFeatured imagea se govori predvsem o negativnih učinkih. Uporaba Facebooka za povezovanje s tujci (osebe, ki jih poznamo le online) je povezana z večjo osamljenostjo. Facebook lahko tudi spodbuja zavist. Osebe, ki preživijo več časa na Facebooku, se pogosto počutijo, kot da so drugi ljudje bolj srečni in da življenje ni  pravično. V eni izmed raziskav so odkrili tudi, da več kot so bile osebe na Facebooku, več občutij ljubosumja so doživljale. Ugotovili so tudi, da se osebe počutije depresivno po tem, ko so dlje časa na FB, saj se počtuijo slabo ko se primerjajo z drugimi.

ALI FACEBOOK VPLIVA NA ŠOLSKO DELO IN UČENJE?
To je še eno izmed ključnih vprašanj, ki si jih postavljamo,  vendar so rezultati raziskav nekonsistenti oz. nasprotujoči si. Analiza šolskih ocen in uporabe FB pri približno 4000 ameriških učencih je pokazala, da več kot uporabljajo internet, nižje so njihove ocene (seveda so za nižje ocene lahko tudi drugi vzroki). V drugi študiji pa so ugotovili, da ni povezave med uporabo FB in nižjimi ocenami. Vendar pa vsa uporaba FB ni enaka. Pokazalo se je namreč, da je uporaba FB za zbiranje in deljene informacij, povezana z višjii ocenami.

In še zgovorna slika za konec.

Featured image

Psihologija osebnosti: Velikih pet

Danes je objava spet malo bolj teoretično obarvana. V načrtu sem imela eno drugo objavo, potem pa se mi je  pojavil pomislek, če je to jezik, ki je razumljiv brez kakršnegakoli predznanja o psihologiji. Zato sem se odločila, da vam bom prej podala nekaj splošnega znanja, ki je potrebno za razumevanje objav, ki jih bom še napisala.

Obstaja več modelov in teorij o osebnosti. Jaz bom danes predstavila model velikih pet dimenzij, ki je na področju psihologije osebnosti najbolj popularen. Osebnostne lastnosti so neke trajne značilnosti po katerih se posamezniki med seboj  razlikujemo. Včasih se je človekove lastnosti prikazovalo zelo črno belo, v novejšem času pa je v ospredju dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti. To pomeni, da je določena lastnost kot kontinuum, ki se razteza med dvema skrajnostima. Lahko določimo stopnjo zastopanosti neke lastnosti, do katere mere je lastnost izražena. Ni nekdo ali odprt ali zaprt, ampak so tudi vmesne stopnje. Vsaka izmed teh petih dimenzij je pri posamezniku izražena v določeni meri.

Pet velikih osebnostnih dimenzij si boste najlažje zapomnili po kratici OCEAN.
Featured image

O- openness = odprtost
C – conscientiousness = vestnost
E – extraversion = ekstravertnost
A – agreeableness = prijetnost/sprejemljivost
N – neuroticism = nevroticizem

Teh pet dimenzij se kaže tudi v vedenju:
– Vestnost: oseba izkazuje ambicioznost; deluje razumno, urejeno in učinkovito
– Prijetnost: oseba zraža simpatijo do sogovornika; uživa v sodelovanju; se ljubeznivo obnaša
– Odprtost: oseba kaže zanimanje za to, kar pravi sogovornik; sprašuje sogovornika;razpravlja in filozofira
– Nevroticizem: oseba kaže znake napetosti in tesnobnosti; izraža občutja krivde; išče podporo in pritrjevanje
– Ekstravertnost: oseba kaže veliko navdušenja in energije; govori glasno; je zgovorna

Vsako izmed teh petih dimenzij oz. faktorjev lahko razčlenimo na šest komponent in jih opišemo z več pridevniki.

EKSTRAVERTNOST

  •  toplina, druženje (družabnost), samozavest, aktivnost, iskanje vzburjenja, pozitivne emocije (veselost, radoživost)
  • Družabno, toplo, energično, aktivno in samozavestno obnašanje; optimizem; zanimanje za zabavo, družbo, prijateljevanje; nastopanje, veselost, radoživost; NASPROTI nedružabnosti, hladnosti, zadržanosti, odmaknjenosti, pesimizmu, uživanju v samoti, treznosti, resnosti, kritičnosti, koncentraciji.

PRIJETNOST (SPREJEMLJIVOST)

  • zaupanje, odkritost, altruizem, prilagojenost, skromnost, blagost
  • Zaupanje, dobrohotnost, sprejemanje; prilagojeno, blago, skromno obnašanje; nesebičnost, empatija, pripravljenost pomagati; naravno, odkrito, ljubeznivo obnašanje NASPROTI trdoti, krutosti, grobosti, tekmovalnosti, nekooperativnosti, nagnjenosti k ekstremom, dominiranju, neprijaznosti, odrezavosti.

VESTNOST

  • kompetentnost, red, čut dolžnosti, storilnost, samodisciplina, preudarnost (preudarna odločnost)
  • Urejeno, samodisciplinirano, obnašenje; čut za red, odgovornost in dolžnost; skrbnost, zanesljivost; zaupanje vase, kompetentnost; delavnost, storilnost; preudarnost NASPROTI neurejenosti, nezanesljivosti, , nemarnosti, nevestnosti, ležernosti, odlaganju dolžnosti, lenobnosti, popuščanju impulzom.

NEVROTICIZEM

  • tesnobnost, sovražnost, depresivnost, samokritičnost, impulzivnost, ranljivost
  • Čustvena labilnost, napetost, skrbi, bojazni, negotovosti, pomanjkanje energije; pritoževanje, občutki nezadovoljstva; nemir, občutljivost, pomanjkljiva kontrola NASPROTI čustveni stabilnosti, mirnosti, sproščenosti, zadovoljstvu, zadostni energiji, kontroli čustev, gotovosti.

ODPRTOST

  • domišljija, estetski čut, globoko doživljanje, akcije (avanturizem), ideje (intelektualnost), vrednote (svobodomiselnost, liberalnost)
  • Domišljija, nepraktičnost, zanimanje za znanje, kulturo, intelektualno aktivnost; sprejemanje razlik, sprememb; iskanje neodvisnosti, originalnosti NASPROTI pomanjkanju domišljie, majhnemu zanimanju za informacije, novosti; vztrajanju pri rutini, tradiciji; konformizmu; praktičnosti.

Featured image

Viri

– Musek, J. (2010). Psihologija življenja.

– Avsec, A. (2010). Predavanja pri predmetu Psihologija osebnosti.