V zraku jesenski dež
tih in sanjav,
mehko šuštenje lip,
gabrov in trav.
Dež, dež, jesenski dež
bajko drobi
lipam in gabrom in travam
opolnoči.
Poslušajo bajko prelepo
in trava se v snu smehlja.
Kaj sanjajo drobne trave,
ko boža jih šum dežja? –
Dež, dež, jesenski dež
tih in sanjav…
Sovraži noči in boji se
srce šelestenja trav.
kako naj rečem svetu
da bo moj
kako naj mu rečem
da bi ga rad vsega
zdaj in za zmeraj
kako naj mu rečem
da ga zato ne bo manj
da bom vzel malo
samo kakšno zarjo
na robu jutra
vse drugo pa pustil
da bo žarelo naprej
nedotaknjeno
kako naj mu rečem
da me bo slišal
moj glas in moje srce
in moje roparske roke
na robu jutra?
kajetan kovič
Ne razumem, kaj govorijo.
Tudi ti ni treba.
V sredici besed sem.
(Vsak človek govori po svoje.)
V vsakem glasu sem.
Čutim, kdaj zadrhtijo glasilke,
kdaj zatrepečejo veke,
kdaj udari srce.
To je malo – in je vse.
Mrak nas ločuje in povezuje
v skrivnostnem, nedoločljivem prostoru.
Nekdo zastoče, nekdo se zasmeje,
nekdo vzklikne, nekdo vzdihne.
In vse to sem jaz.
Besedoslužje.
Neža Maurer
Včasih si je treba sam narediti svojo mavrico, da potem lahko sanjamo, kako je na drugi strani te mavrice.
Somewhere over the rainbow way up high, there’s a land that I heard of once in a lullaby …
Somewhere over the rainbow skies are blue and the dreams that you dare to dream, really do come true.
Someday I’ll wish upon a star and wake up where the clouds are far behind me, where troubles melt like lemon drops away above the chimney tops that’s where you’ll find me …
Somewhere over the rainbow bluebirds fly, birds fly over the rainbow, why then, oh, why can’t I?
Rad jih imam
molčeča okna
s cestami in hrepenenjem
pod pol zaprtimi oknicami
rad jih imam
steze ki z drobnimi stopinjami
drže do samotnih dreves
staro samotno drevo
rad jih imam
daljne zvonove nad zamišljenim barjem
in otožne ptice v ločju
rad vas imam
tihe dobre stvari
Nihče te mi ne vzame
mehki zeleni pogled trav
nihče
mali rdeči čudež ciklame
nihče
topla dišeča julijska prst
vse bolj bom tvoj –
ko bom tih in dober
Tudi jaz
trava med travami
drevo med drevesi
bom stal z razprostrtimi rokami
in objemal
zvezde oblake in ptice
in se pogovarjal s tabo zemlja
dolgo dolgo
takrat ko bom tih in dober
tudi jaz.
Ivan Minatti
