Mlade oči

wp-1577732573605.jpg

Najine mlade oči, vidijo svet, ki ga ni.
Kjer zvezde na nebu ljubezni,
žarijo le za mlade oči.
Ko me pogledaš v oči,
v ognju neskončnem telo zažari.
Mlade oči, so svetle luči,
ki dolge noči spreminjajo v jutra.
V mladih očeh, veselje in smeh,
porajata vedre srčne dni.
Mlade oči, so vsake oči,
ki v njih plameni svetloba pomladi.
Dobrim ljudem in mladim očem,
verjela bi vse, zares prav vse.
Mlade oči, so svetle luči,
ki dolge noči spreminjajo v jutra.
V mladih očeh, veselje in smeh,
porajata vedre srčne dni.
Mlade oči, so vsake oči,
ki v njih plameni svetloba pomladi.
Dobrim ljudem in mladim očem,
verjela bi vse, zares prav vse.
Zadnji poetični ponedeljek letos, ki ga že dolgo ni bilo na sporedu.
Mlade oči Ditke Haberl lahko preberete ali poslušate v izvedbi Severe Gjurin.
Meni je oboje všeč. Tudi današnji sončni ponedeljek mi je bil všeč.

 

Bodi z mano do konca

Tinkara Kovač je moja najljubša slovenska glasbenica. Prvi CD, ki sem ga v življenju kupila, je bil njen – Orange, in sicer leta 2003, ko sem bila v osmem razredu osnovne šole. Takrat me je navdušila s pesmijo Med zemljo in zrakom. Danes, 15 let kasneje pa me navdušuje njena pesem Bodi z mano do konca, s katero je zmagala na Melodijah morja in sonca 2019.

Tinkara Kovač – Bodi z mano do konca

Čez dan in ponoči zvoni
v mestu iz zrna soli
Kako je lep ta svet
v tvojih ulicah ujet

Gibek je korak,
razpihan je oblak
Za njim ostaja sled svetlobe
in tu pa tam kak sinji cvet

Pobarvaj me v rdeče, v globino srca
Pobarvaj me v belo čistega neba
To je pot, moja pot
Blizu so zvezde in daleč tla.

Bodi z mano do konca
na pomolu iz sonca
V naročju morskih trav
Tam živim tako narobe in prav
Pusti, naj govorijo
in pred sabo bežijo
Jaz vem, da svet ni raven
Je strm, vijugast in vse zraven

Gledam v tvoje oči
V njih vidim vse, ki so odšli
Se skrivam za oboki
pred pogledi ljudi

Pobarvaj me v rdeče, v globino srca
Pobarvaj me v belo čistega neba
To je moč, moja moč
Blizu so zvezde in daleč tla.

Skozi odprta okna hiš
Ti me po strehah loviš
Skrij me v svoj najljubši predal,
nariši me od stropa do tal.

Od mene k tebi

20191104_083945.jpg

Lahko si sposodiš
belo krilo in rdeč pas,
lahko si sposodiš
sandale in torbico,
lahko se z mojim smehom
odsmeješ na ulico,
se z mojim hrepenenjem
zaziraš v mimoidoče,
z mojim glasom
rečeš “da” ali “ne”.

Vse si lahko sposodiš –
odneseš v svoje življenje.

Le dušo
moraš imeti svojo.

Neža Maurer

Pesem o rožah

 

Moje življenje so rože, je rekla.
Rože, zasanjane in tihe,
sklanjajo rdeče glave.

Morje rož, ki so odprle
pod nočno nebo modre cvetove,
nage v svojem hrepenenju.

Moje življenje so rože.

Divje v nemiru.
Otožne in tihe in nežne.
Utrujene od lastne lepote
sklanjajo glave
in čakajo vdano
na tvoj poljub.

Dane Zajc

20191011_160713.jpg

Nič ni dokončno

Človek mora znati pozabljati s spominom,
ker ni dovolj letnih časov, ur, kazalcev, dotikov,
da bi karkoli lahko bilo dokončno.

Kaj bi nam potem še ostalo,
če bi dež spral vse korake,
ki prihajajo in odhajajo.

Človeka mora znati sovražiti tudi ko ljubi.
In ljubiti, ko je vse mimo,
letni časi, ure, kazalci, dotiki.
Kakšne so lahko še poti,
ko se nasitiš telesa
in ne veš več za bolečino.

Vinko Möderndorfer

 20190914_151744.jpg

kaj šteje

76fbe7173249b1a7fec346dc9abba750--light-and-shadow-find-someone-who

najpomembnejše od vsega je da ljubiš
kot da je to edino kar znaš
na koncu se izkaže da vse drugo
ni pomembno
niti ta pesem
niti tvoj dom
niti tvoja izobrazba
niti tvoja služba
niti denar
štejeta le ljubezen in človeški stik
koga si ljubila
in kako globoko si ljubila
kako si se dotaknila ljudi okrog sebe
in koliko si jim dala

rupi kaur