Category Archives: Poetični ponedeljek

Roke

Posted in Poetični ponedeljek,Poezija by

roke dvignjene roke odprte
roke ki visijo s praga
roke ki mahajo
lovijo poljube kot metulje
roke ob tvojem boku
stisnejo k sebi
približajo popek ustnicam
roke na vsaki strani
in potem lahno šepetajo s prsti
z blazinicami pišejo nevidna pisma
po koži po laseh po hrbtu
roke ki se lahko dotaknejo
roke ki se lahko odmaknejo
mehke trde raskave kamnite železne
ki poletijo kadar so krila
kadar so plavuti se spustijo
naredijo prostor globini
potežkajo mehko in voljno
kadar sklenejo dlan z dlanjo
je konec vojne konec katastrofe
začetek življenja
kadar stresajo na pragu radostno
roke roke roke

najlepši dar objemov

— Vinko Möderndorfer

Jesenski dež

Posted in Poetični ponedeljek,Poezija by

V zraku jesenski dež
tih in sanjav,
mehko šuštenje lip,
gabrov in trav.
Dež, dež, jesenski dež
bajko drobi
lipam in gabrom in travam
opolnoči.
Poslušajo bajko prelepo
in trava se v snu smehlja.

Kaj sanjajo drobne trave,
ko boža jih šum dežja? –
Dež, dež, jesenski dež
tih in sanjav…
Sovraži noči in boji se
srce šelestenja trav.

Kako naj rečem svetu

Posted in Poetični ponedeljek,Poezija by

kako naj rečem svetu
da bo moj
kako naj mu rečem
da bi ga rad vsega
zdaj in za zmeraj
kako naj mu rečem
da ga zato ne bo manj
da bom vzel malo
samo kakšno zarjo
na robu jutra
vse drugo pa pustil
da bo žarelo naprej
nedotaknjeno
kako naj mu rečem
da me bo slišal
moj glas in moje srce
in moje roparske roke
na robu jutra?

kajetan kovič

Besedoslužje

Posted in Poetični ponedeljek,Poezija by

Ne razumem, kaj govorijo.wp-1589874828193.jpg
Tudi ti ni treba.
V sredici besed sem.
(Vsak človek govori po svoje.)
V vsakem glasu sem.

Čutim, kdaj zadrhtijo glasilke,
kdaj zatrepečejo veke,
kdaj udari srce.

To je malo – in je vse.
Mrak nas ločuje in povezuje
v skrivnostnem, nedoločljivem prostoru.
Nekdo zastoče, nekdo se zasmeje,
nekdo vzklikne, nekdo vzdihne.

In vse to sem jaz.

Besedoslužje.

Neža Maurer

Mavrica

Posted in Glasba,Poetični ponedeljek by

Včasih si je treba sam narediti svojo mavrico, da potem lahko sanjamo, kako je na drugi strani te mavrice.

wp-1587795579614.jpg

Somewhere over the rainbow way up high, there’s a land that I heard of once in a lullaby …

Somewhere over the rainbow skies are blue and the dreams that you dare to dream, really do come true.
Someday I’ll wish upon a star and wake up where the clouds are far behind me, where troubles melt like lemon drops away above the chimney tops that’s where you’ll find me …

Somewhere over the rainbow bluebirds fly, birds fly over the rainbow, why then, oh, why can’t I?