Nič ni dokončno

Človek mora znati pozabljati s spominom,
ker ni dovolj letnih časov, ur, kazalcev, dotikov,
da bi karkoli lahko bilo dokončno.

Kaj bi nam potem še ostalo,
če bi dež spral vse korake,
ki prihajajo in odhajajo.

Človeka mora znati sovražiti tudi ko ljubi.
In ljubiti, ko je vse mimo,
letni časi, ure, kazalci, dotiki.
Kakšne so lahko še poti,
ko se nasitiš telesa
in ne veš več za bolečino.

Vinko Möderndorfer

 20190914_151744.jpg

kaj šteje

76fbe7173249b1a7fec346dc9abba750--light-and-shadow-find-someone-who

najpomembnejše od vsega je da ljubiš
kot da je to edino kar znaš
na koncu se izkaže da vse drugo
ni pomembno
niti ta pesem
niti tvoj dom
niti tvoja izobrazba
niti tvoja služba
niti denar
štejeta le ljubezen in človeški stik
koga si ljubila
in kako globoko si ljubila
kako si se dotaknila ljudi okrog sebe
in koliko si jim dala

rupi kaur

 

Tisto nekaj

Ni treba vsega reči.
Ne na odru.
Ne z zasebnem življenju.

09b4a57426f555880d6bc19da1e536b9

Vedno je dobro, če ostane
nekaj nedorečenega –
nek nasmeh,
nek pogled,
nek ton,
neka gesta.

Nekaj v zraku.
Nekaj, kar pove manj, kot ve.
Kar podarja, a je manjše od nadarjenosti.
Nekaj prisotnega,
a neulovljivega.

Tisto nekaj, kar se zgodi –
kar samo sebe rodi.

Nekakšno nebo v moji koži,
ki v igri drži
gledalce in zemljo in zvezde …

Tisto nekaj v zraku,
česar se ne da izreči.

Lahko se le le vdihne.

Enes Kišević

Ne vem veliko

20190713_183641.jpg

Ne vem veliko,
vem pa sanjati z odprtimi očmi,
vem, da ne verjamem ljudem z narejenimi nasmehi,
vem, da sem rada sama,
vem, da preveč rada jem,
vem, da sem včasih lena,
vem, da večkrat pomislim na smrt,
vem, da imam rada dež sredi poletja,
vem, da imam raje sončni zahod kot vzhod,
vem, da ne verjamem vedno vase,
in vse to poleg njega vem,
le da na malo bolj smešen in vesel način.

 

Nihče ne ve, kaj je v tebi

Nihče ne ve, kaj je v tebi,
kakšne bitke biješ,
koliko krvi se je v njih že prelilo,
koliko poguma je potrebnega,
koliko žrtev je padlo.

Nihče ne ve, kaj je v tebi,
kako doživiš poraz,
ko nekoga izgubiš,
ko te kaj prizadene,
ko čakaš nekaj ali nekoga,
ko si želiš,
ko upaš,
ko ljubiš.

Nihče ne ve, kaj je v tebi,
kako sprejemaš odločitve,
kako v sebi sestavljaš zgodbe,
kako živiš življenje,
kakšna je tvoja tišina.

Nihče ne ve, kaj je v tebi,
nihče ne more vedeti,
če mu ne pokažeš,
kje te boli,
kje je razočaranje,
kje na tvojem zemljevidu leži žalost,
kje je meja med mirom in nemirom
kje je prostranstvo neizpolnjenih želja.

Nihče ne ve kaj je v tebi,
če ne pokažeš,
če ne pojasniš,
kdo si,
nihče ne more vedeti kaj je v tebi.

20190605_175055.jpg

Makova polja

Kaj me osreči?
33. Cvetoči mak. 

 

20190530_171753.jpgMakova polja
zelena obzorja
me greje lepota
osvaja toplota.

Nastavlja mi lice
bojim se resnice
a mehke so sanje
ko zbujam se vanje.

Le tvoji obrisi
na srcu odtisi
občutki kot misli
sladki in kisli.

Kaj če začetek
ne bi imel konca,
bi me razvajal
na poti do sonca?

V zraku odmevajo tvoje besede
igro metulja in ko me zmede,
na koncu izberem to kar mi sede,
spet mislim na tebe.

Sanjam, na strehi iz neba
sanjam, u vetru upanja
plavam v oblaku cimeta
in sanjam samo za naju dva.

Gušti in Polona