Ko bom tih in dober

Rad jih imam
molčeča okna
s cestami in hrepenenjem
pod pol zaprtimi oknicami
rad jih imam
steze ki z drobnimi stopinjami
drže do samotnih dreves
staro samotno drevo
rad jih imam
daljne zvonove nad zamišljenim barjem
in otožne ptice v ločjuwp-1587411014940.jpg
rad vas imam
tihe dobre stvari
Nihče te mi ne vzame
mehki zeleni pogled trav
nihče
mali rdeči čudež ciklame
nihče
topla dišeča julijska prst
vse bolj bom tvoj –
ko bom tih in dober
Tudi jaz
trava med travami
drevo med drevesi
bom stal z razprostrtimi rokami
in objemal
zvezde oblake in ptice
in se pogovarjal s tabo zemlja
dolgo dolgo
takrat ko bom tih in dober
tudi jaz.

Ivan Minatti

 

Šel bom

Kot ótrok bom šel preko trat
pomladi iskàt.
Šel bom čez mlado poljé:
ob zori,
ko bo škrjanček drobil nad razori –wp-1586859629600.jpg
in na stežaj bom odprl srce.
Stopal bom preko dobrav:
napil se vonjav preorane prsti
in tam, koder leska rumena cveti,
bom šopek trobentic in zvončkov nabral.
Nabral bom šumečih pomladnih vetrov,
sinjine in žarkov in ptičjega petja;
in ko bo srce kot vrt, polno cvetja,
bom z lahkim korakom privriskal domov.
Potem pa bom šel od vasi do vasi
s svetlim nasmehom v očeh,
in vsakomur, ki mu težkó je v teh dneh,
podaril bom košček srcá:
da slednjemu smeh čez obraz zaigra
in sonce v očeh zažari.
Ivan Minatti

 

Umik

Eden tistih dni,
ko se nihče ne brani,
ker nihče ne napada.
Ko so stadioni prazni
in je neodločeno
najboljši rezultat
za vse.20200330_203727.jpg
Ko so špage
spuščene
pod kolena
in pasovi visijo
na vratih,
ki jih nekdo
pozabi zapreti,
ker mu je vseeno.
Ko je molk dežja
močnejši od
šumenja vlaka,
ki iztiri možgane.
Ko je edini promet praznina,
ki se vrača v predmestje.
Ko se semaforji prižigajo zase
in cigani rešujejo vraže.
Ko se zavese ljubijo z okni
in reveži iščejo moč.
Ko se pesniki zaletavajo v stene
in pesnice stiskajo vase.
Ko samo sediš
v kotu zakotja
in iščeš koren
besede tišina.

Esad Babačić

Čas bo zacelil svet

Svet se ustavlja. Upam, da si bo tudi malo oddahnil. Medtem pa čas in življenje tečeta naprej. To pomeni tudi, da je danes ponedeljek in s tem čas za poetični ponedeljek.

Čas bo zacelil svet,
čas bo pomlajšal ta planet
in ko naju ne bo,
ostalo bo rožnato nebo.

wp-1584384060429.jpg

Čas bo ohranil “good look”,
vzel bo v usta ves ta hrup
in ko naju ne bo,
ostala bo duša, ne telo.

Potovanja od misli do misli,
od mesta do mesta,
ta dolga cesta
pričakovanja, od tebe do mene,
od mene do tebe…

Noči brez spanja, dnevi čakanja
in zrno upanja,
iskanja drugih načinov
za isto početje, srčno vnetje.

Čas bo rekel “stop”!
Čas je še za en krog,
čas je še za en krog…

Kamor greš

Kamor greš, tam so razpotja bodočih ravnin,
kjer si bil si pustil neobvladljiv spomin.

V tvojih očeh letni časi prebirajo dni,wp-1580759333283.jpglistajo sanje in stopajo v večnost noči,
in koraki razpleteni po obokih neba,
se v hitrem valčku bližajo pragu sna.

S hrepenenjem zreš na gladine neznanih globin,in se najdeš za ogledalom naključja sin.

Tvoje roke, polne sanj in davnega prahu,

pretkane s črtami veselja in strahu,
pišejo zgodbe, rišejo freske po poteh miru,
in se trudijo, da si tu, da si tu.

Mostovi škripajo, brvi nihajo pod teboj,
preveč si naložil, preveč vlečeš za seboj.

Kamor greš, tam so razpotja bodočih davnin,
kjer si bil si pustil bežeč spomin,
in koraki razpleteni po sencah neba,
se v kratkem valčku bližajo pragu dna.

Tvoje roke polne sanj in daljnega prahu,
zemljevidov, veselja, sreče in strahu,
pišejo stihe, klešejo kamen za poti miru,
saj želijo da si tu, da si prav tu.