Beseda ne more

beseda ne more nikoli pomeniti dotika20180617_085338.jpg
poljub ne more nikoli zamenjati soneta
o poljubu in občutek na koži je neopisljiv
čeprav se nam večkrat zdi da vemo o čem

govorimo kadar ljubimo kadar odhajamo
kajti kdor ima zelo močno rad zelo močno
zapušča si mi rekla nekega jutra ko si zaspala
na moji roki in sem se bal premakniti da se

ne bi prebudila in prestrašila ko za hip ne bi
vedela ali letiš ali padaš ali sem jaz ob tebi
ali samo nekdo drug ki si ga že davno pozabila

beseda ostane nema kadar govori telo si rekla
in sem ti verjel kadar se poslavljaš ne smeš
paziti na besede lahko te prepričajo da ostaneš

si še rekla

Vinko Möderndorfer

Ta dan moraš živeti

 

IMG_20180611_203352_015.jpg

 

Naslednje jutro je tvoja zenica začudena nad jutranjo svetlobo sonca,
ki na pahljače pajčevine
izrisuje vsako kapljo rose posebej.
Ta dan moraš živeti.
Živeti ga moraš kot najmanjši ti,
z žalostjo skale,
z zadovoljstvom trave,
ga peti, dan za dnem.”


(Ko Un – Navkljub vsemu se moraš znova roditi)

Prebujenje

Šla bom gola skozi pomladni dež.
Naj izpere z mene vso navlako
prešlih dni.

Pajčevino že v zametku trhlih
in izprijenih vezi.

Željâ upepeljenih sajeIMG_20180416_190329_908
in ugaslih bolečin,
prah razočaranj in spoznanj,
vso rjo dvomov
in sumničenj bednih,
obljub gnilobo,
iz strahopetnosti zlaganih,
in vse blato premišljenih prevar.

Šla bom bosa skoz pomladni dež.
Da mi izmije nôge,
utrujene od blódenja
in od iskanj brezplodnih.

Skoz pomladni dež bom šla.
Morda me prav na koncu póti
le kdo čaka.

Stopiti hočem predenj čista,
s srcem dekletca,
ki še véruje v bajke.

Mila Kačič

 

Hvala tebi

Hvala, da si zaprl vrata in  pustil čas ledeneti zunaj.

IMG_20171018_164348_955.jpg

Hvala, da sva se pogovarjala, ko sva molčala.

Hvala, da sva postala dve polobli iste Zemlje.

Hvala tvojemu gostoljubnemu posluhu,
da sem se lahko zatekla,
dobrohotnosti, ki je moj sram sprejela.

Hvala očem, če so videno shranile.

Hvala, če bova ostala, kar sva bila.

(Saša Pavček)

Beseda

8d94b98f2963a7ea03682d7e023d7558

Med dvema besedama
izberi tišjo.
Med besedo in molkom
izberi poslúšanje.
Med dvema knjigama
izberi tisto, ki je bolj prašna.
Med zemljo in nebom
izberi ptico.
Med dvema živalma
izberi tisto, ki te bolj potrebuje.
Med dvema otrokoma
izberi oba.
Med manjšim in večjim zlom
ne izberi nobenega.
Med obupom in upanjem
izberi upanje:
težje ga boš nosil.

 

(Boris A. Novak, Bivališča duš, Vrata nepovrata)

Drevo

Spet je tu poetični ponedeljek ter eden in edini, Tomaž Pengov.

wp-1517246639540..jpg

 

rad bi vedel kako drevo ljubi
sonce zvezde veter viharje
tiha jutra megleno barje
pripoved ptic večerne zarje

rad bi čutil kako drevo snubi
razvejano med nebom in zemljo
vsak nov dan za dih spremenjeno
vsako leto znova rojeno

rad bi slišal kako se zasmeje
ko mu ptice naselijo veje
ko ga zjutraj sonce pogreje
ko svež veter v krošnjo zaveje

rad bi čutil kako zadrhti
ko ga zima ogrne v belo
ko spomladi zeleno šumi
rad bi videl njegove oči

Kam naj grem?

Danes je tretji ponedeljek v januarju, ki bi naj bil najbolj depresiven dan v letu. To potem pomeni, da bodo vsi ostali dnevi boljši kot je bil današnji? Super, ker danes zame sploh ni bil tako slab dan. Še eden v nizu sivih zimskih ponedeljkov pač. Lažje jih je preživeti s sanjarjenjem o poletju in dobro pesmijo. Preverjeno.

Spodnja pesem v sklopu poetičnega ponedeljka, ki je hkrati tudi vprašanje zate.

50351a55385d7a7b761d6204062ce417

 

 

Bose noge
ne vedo več za skrite steze
v travi.

Kam naj grem?

Toliko ljudi je.
Z zlatom v očeh,
s kamnom v rokah,
s srcem iz drobiža,
z medenimi usti.

Kam naj grem?

Ivan Minatti