Blagor ženskam

Blagor ženskam,
ki znajo hoditi kot vile,
zemlja lahko zadiha
pod njihovimi stopali.
Blagor ženskam,
ki znajo zaslutiti nevarnost,
izginiti v temi,
da jih sovražnik ne najde.
Blagor ženskam,
ki živijo v žitnem polju
in žanjejo dobre misli
za kruh,
ki tolaži človeška srca.
Blagor ženskam,
ki znajo biti selivke,
ko postane zrak strupen,
krenejo na jug
in rodijo na varnem.
Blagor ženskam
s kanglico iz pravljice,
do kolen stojijo
v pradavnih studencih,
pod čistimi slapovi
zajemajo nesmrtnost.
Z zdravilnim glasom prepevajo,
neustrašne zibljejo življenje
v nežnih trebuhih,
okrogle
kot tople marelice
v poletni zarji.
Blagor ženskam,
ki poznajo čudežni gib,
s katerim ujamejo
hude sanje.
Blagor ženskam,
ki se spuščajo v goreča brezna
iskat svojo dušo
in se vračajo v ožganih krilih
z osmojenimi lasmi,
z otročiči v naročju
stopajo navzdol po vulkanu
pod oboki cvetnega prahu
s sporočilom
o rešenem svetu.
Blagor ženskam,
ki ne umrejo,
samo izginejo
kot kruh na mizi.
Nenadoma ga zmanjka
in nihče od živih
ni ostal lačen.

Alenka Rebula

Maske so padle

Pusta je konec in maske so padle. Pa so res?

Nekaterim je pust zelo pri srcu, drugim malo manj. Nekateri komaj čakajo, da lahko nadenejo maske in se prelevijo v pomanjkljivo oblečene medicinske sestre, pridne čebelice, navihane pika nogavičke… Nekateri se maskirajo tako, da se jih sploh ne da prepoznati in uživajo v svojo neprepoznavnosti. Nekateri skozi maske kažejo svoje talente, ki jih drugače ne morejo. Nekateri skozi maske pokažejo kdo si v resnici želijo biti. …

Carl Gustav Jung je rekel, da se v vsakem od nas se nahaja nekdo drug, ki ga ne poznamo.

Mask namreč ne nosimo samo za pust, ampak jih nosimo tudi v vsakdanjem življenju. Eno si nadenemo za šefa, drugo za ljubimca, tretjo za za duhovnika …
Kar je povsem logično, saj je treba prilagoditi vedenje glede na situacijo, da se lažje spoprimemo z različnimi pričakovanji in zahtevami socialnega okolja.
Težave lahko nastanejo, če maske nosimo ves čas in izgubljamo stik sami s seboj. Rekla bi, da je naporno se cel čas truditi biti nekdo drug oz. biti nekaj kar v resnici nisi.
Velikokrat se sploh ne zavedamo, da cel čas igramo in pri tem pozabljamo nase, na to kdo v resnici smo in kakšni si želimo biti – zase. Tega pa ne smemo nikoli pozabiti.

Zanimivo bi bilo, če bi poleg pusta obstajal dan, ko bi vsi bili popolnoma taki kot smo: goli, iskreni, neposredni…
Mogoče bi bilo celo bolj grozno in bi bili bolj prestrašeni kot smo za pust.

Kdo si bil včeraj? Kdo si danes?

Jaz sem bila včeraj Frida Kahlo. Danes sem Mateja.

Napake

Mogoče se vam bo zdelo malo nenavadno, pa vseeno.

V novem letu, ki prihaja, sebi in vam, želim, da bi  delali napake.

Zakaj napake?

Če delamo napake pomeni, da počnemo nove stvari, da preizkušamo nove stvari, da se učimo, da sprejemamo nove odločitve, da se spreminjamo, da se trudimo, da počnemo stvari, ki jih nikoli prej nismo,  …  najbolj pomembno je, da nekaj počnemo.

Da ne zamrznemo, da se ne ustavimo, da nas ne skrbi, da nismo dovolj dobri, da nismo popolni … na kateremkoli področju našega življenja že, pa naj bo to  ljubezen, delo, družina, hobiji, prijatelji, …

Delajmo napake, naslednje leto in za vedno.

December

December je tukaj, lučke so se že prižgale, zaključki so v polnem teku in nakupovalna središča so polna. Trgovci nas na december in prihod dobrih mož, ki nosijo darila, opozarjajo tako ali tako že par mesecev. Obdarovanje med prazniki je tradicija oz. navada, ki vztraja že dolgo časa. Ideja, da obdarimo tiste, ki nam nekaj pomenijo ter jim s tem sporočamo, da jih imamo radi, je seveda lepa.  Vendar pa se je sčasoma spremenil sam namen … ki je po mojem mnenju v današnjem času bolj na nakupovanju kot na
obdarovanju.
Nakupovanje v prazničnem času, pa nam lahko povzroči tudi kakšen dodaten siv las na glavi … Pomislite na polna parkirišča, vse povsod gneča, tisoč in eno vprašanje: Komu kupiti? Kaj kupiti? Kje kupiti? Kdaj kupiti? Koliko potrošiti? …
Pri tem se mi poraja vprašanje, ali res moramo nekaj kupiti, da lahko  podarimo in osrečimo drug drugega?
Mislim, da ne. Zakaj tako mislim?  Na Harvardski univerzi so opravili dolgotrajno študijo katere glavni cilj je bil ugotoviti, kaj dela ljudi srečne in zdrave. Odgovor je skozi vsa leta preučevanja enoznačen: srečne in zdrave nas ohranjajo dobri odnosi.
Ugotovili so tri ključne stvari:

  • Povezanost z ljudmi okrog nas, je za nas resnično dobra, saj osamljenost ubija. Ljudje, ki so bolj povezani z družino, prijatelji in skupnostjo so bolj srečni, bolj fizično zdravi in živijo dlje kot ljudje, ki niso tako povezani z drugimi. Doživljanje samote je »strupeno«, saj so ljudje, ki so bolj izolirani kot si želijo, manj srečni, njihovo zdravje upade prej, prej upade delovanje možganov in živijo krajše življenje, kot ljudje, ki niso osamljeni.
  • Ni pomembno koliko prijateljev imamo ali če smo ali nismo v partnerskem odnosu, ampak je kvaliteta naših odnosov tista, ki šteje. Dobri, topli in tesni odnosi lahko delujejo varovalno in nas varujejo tudi pred nekaterimi tegobami staranja. Pokazalo se je, da je življenje z veliko konflikti resnično slabo za naše zdravje. Ni bila raven holesterola tista, ki je napovedala kako srečen in zdrav bo osemdesetletnik, ampak to, kako zadovoljen je v svojih odnosih. Ljudje, ki so bili pri 50 letih najbolj zadovoljni v svojih odnosih, so bili pri 80 letih tudi najbolj zdravi.
  • Dobri odnosi ne ščitijo samo naših teles, ampak ščitijo tudi naše možgane. Povezanost z drugim deluje zaščitno za osebi v odnosu, saj oba lahko čutita, da se v stiski lahko zaneseta drug na drugega. Seveda ni potrebno, da so odnosi ves čas enostavni in brez nesporazumov.. Lahko se z osebo sporečemo, ampak imamo še vedno občutek, da se lahko zanesemo nanjo v težkih časih.

Dobri in tesni odnosi so dobri za naše zdravje in dobro počutje je modrost, ki je tako stara kot svet. Tega se velikokrat ne zavedamo, saj smo navajeni na hitre rešitve, da takoj dobimo nekaj, da se počutimo bolje in smo zadovoljni. Družinske in prijateljske vezi pa so včasih neurejene in komplicirane, potrebno se je truditi in jih negovati, kar je lahko zelo težko delo – je tudi vseživljenjsko in se nikoli ne konča.
Lahko pa je tudi čisto preprosto in enostavno: namesto gledanja televizije lahko greste z bližnjim na skupni sprehod v gozd po mah ali igrate družabne igre, lahko skupaj pečete piškote, obiščete stare starše, povabite prijatelja ali prijateljico na kavo, navežete stik s kom, ki ga niste slišali že dlje časa …
Zato namesto daril v decembru podarimo sebe – svoj čas in pozornost, iskren pogovor, objem, topel stisk dlani … Bodimo prisotni tukaj in zdaj, imejmo se lepo z ljudmi, ki so nam blizu.

Ste srečni?

Kratko tipično voščilo ob prihodu novega leta je ponavadi: Srečno novo leto.

Zato vas lahko vprašam, če je bilo vaše leto 2015 srečno?

Ste srečni?

Kdaj smo srečni?

Kdaj rečemo, da je naše življenje dobro?

Mogoče najdete odgovor na ta vprašanja v spodnjem videu, ki govori o rezultatih najdaljše študije o sreči.