Prijaznost

Včeraj je bil svetovni dan prijaznosti. Prijaznost ima po mojem mnenju zelo oguljena in zlorabljen pomen. Zdi se mi celo, da veliko ljudi vidi prijaznost kot slabost. Prijaznost niso polna usta lepih besed. Prijaznost so majhna naključna dejanja, zaradi katerih se dobro počutijo drugi, hkrati pa se dobro počutimo tudi sami.

Za mene je prijaznost kot oblačilo, ki si ga oblečem vsaki dan. Nisem prijazna samo takrat ko je to potrebno oz imam neke koristi od tega. Nisem prijazna, ker želim biti všečna ali ugajati drugim. Taka sem in drugače ne znam, niti nočem. Verjamem, da se s prijaznostjo tudi nekam pride. To dokazujejo ljudje, ki so prav tako prijazni. Zato bom ostala ista, prijazna.

Zakaj ne bi bili prijazni, če nas to nič ne stane?

Hkrati pa nam lahko tudi koristi – teh pet koristi spodaj je izpostavil biokemik David Hamilton:

 

  • Prijaznost osrečuje. Ko naredimo nekaj lepega za drugo20171112_132527.jpg osebo, se počutimo dobro, ker globoko v sebi vemo, da je prav, da smo to naredili. Še več, v naših možganih se tvori “hormon sreče”, dopamin, nekakšna naravna droga, zaradi katere se dobro počutimo.
  • Prijaznost je dobra za srce. Čustvena toplina sprošča oksitocin, “hormon crkljanja”, ki razširi krvne žile, kar zniža krvni tlak in znižuje nivoje stresa, kar je dobro za vaše srce.
  • Prijaznost upočasnjuje staranje. Oksiotcin namreč znižuje število prostih radikalov in vnetij v kardiovaskularnem sistemu – ključnih dejavnikov, ki prispevata k staranju.
  • Prijaznost izboljša naše odnose. Zmanjša čustveno odtujenost, saj se takrat, ko smo prijazni, počutimo bolj povezane z ostalimi. To izvira iz časa naših prednikov, ki so nujno morali sodelovati, če so želeli preživeti.
  • Prijaznost je nalezljiva. Kot da bi valovala – če si prijazen to navdihne druge, da so tudi oni prijazni, kar spet valovi dalje.

Srečno in zdravo leto 2017

V prejšnji objavi sem vam v novem letu zaželela veliko napak. Ker se to malo kontroverzno sliši in ker velikokrat ob stisku rok ni časa za daljšo razlago voščila, sem standardno, kratko in jedrnato, želela vsem srečno in zdravo novo leto.

Srečno in zdravo pa ni samo od sebe, ampak se moramo za to tudi malo potruditi.

Zdravnica nisem, zato težko izdam  recept za zdravje (sploh, ker mi ob pisanju te objave delajo družbo robčki, čaj z medom in aspirin plus c).
Sem pa psihologinja, zato bom z vami delila 4 rituale,  objavljene v reviji Time, ki bi naj (glede na rezultate raziskav nevroznanstvenikov) pripomogli k temu, da boste bolj srečni.

1. Bodite hvaležni

Antidepresivi ali “tabletke sreče” delujejo tako, da vplivajo na hormonsko ravnovesje v naših možganih. Na ravnovesje naših hormonov pa lahko
vplivamo tudi tako, da smo hvaležni, saj se nam s tem zviša nivo serotonina. Ko razmišljamo o stvareh za katere smo hvaležni, se osredotočamo na pozitivne vidike našega življenja. S tem ko smo hvaležni, niso srečni samo naši možgani, ampak ima lahko to tudi pozitiven učinek na naše odnose – večkrat se lahko zahvalimo bližnjim oz. tistim, ki nam veliko pomenijo.
Seveda smo včasih res na tleh in se nam zdi, da v našem življenju ni ničesar za kar bi bili hvaležni. Ampak to nas ne sme odvrniti od tega, da bi razmišljali o tem, saj je ravno proces – iskanje stvari za katere smo hvaležni, tisti, ki je pomemben.

2. Poimenujte svoja čustva

Veste, da se počutite slabo. Ampak kako slabo? Poimenujte ta slabo. Je to žalost? Jeza? Zaskrbljenost?
Zavestno prepoznavanje čustev namreč lahko zmanjša njihove neprijetne učinke, saj vemo, da potlačevanje naših čustev ni dobro. Da bi zmanjšali fizične odzive pri doživljanju čustev, je dovolj, če uporabimo par besed, da opišem to čustvo.. lahko je to metafora ali poenostavljen opis izkušnje. S tem namreč aktiviramo določene procese v možganih, ki vplivajo na zmanjšanje delovanja predelov, ki so “odgovorni” za doživljanje neprijetnih čustev.

3. Sprejemajte odločitve

Ste že kdaj sprejeli neko odločitev in se potem počutili, kot da se vam je odvalil kamen od srca? To sploh ni naključje, saj je podlaga v možganih. Odločanje vključuje oblikovanje želja in postavljanje ciljev – kar je del  možganskih procesov, ki vplivajo na pozitivne občutke, hkrati pa vplivajo tudi na zmanjšanje skrbi in anksioznosti.
S tem, ko sprejemamo odločitve, se spremeni dojemanje sveta – spoznamo, da smo sposobni najti rešitev za naše težave in se na tak način tudi pomirimo.
Odločanje pa je seveda zahteven proces. Kakšne odločitve bi naj sprejemali?
Sprejemajte dovolj dobre odločitve. Ne smemo se truditi le za 100% najboljšo odločitev. Vsi vemo, da je stremenje za popolnostjo lahko zelo stresno. Želja po tem, da bi bili popolni, preplavi naše možgane s čustvi in lahko povzroči občutek, da je to izven našega nadzora. Ko pa sprejmemo odločitev, se naši možgani počutijo, kot da imamo kontrolo. Občutek, da imaš kontrolo nad nečim, pa zmanjša stres, hkrati pa tudi poveča užitek.

4. Dotikajte se

Odnosi so zelo pomembni pri doživljanju sreče. Rabimo ljubezen, sprejemanje in razumevanje drugih. Če tega ni, je lahko zelo boleče.
V eni od raziskav so ugotovili, da pet objemov na dan, v štirih tednih, lahko zelo poveča naše doživljanje sreče. Pri objemu, še posebej dlje trajajočem, se sprošča nevrotransmiter in hormon oksitocin, ki je znan kot “hormon ljubezni”, saj povzroča navezanost, sproščenost, umirjenost… Ena od primarnih poti za sproščanje oksitocina je
namreč dotik. Seveda ni vedno primerno, da se dotikamo ljudi okrog nas, ampak manjši dotiki, kot so stisk roke, trepljaj so čisto sprejemljivi.
Če nimate nikogar s kom bi se lahko objeli, pojdite na masažo. Pokazalo se je namreč, da masaža poveča nivo serotonina za 30%. Prav tako masaža lahko pomaga pri zniževanju stresnih hormonov in povečevanju nivoja dopamina.

Na koncu lahko ugotovimo, da je vse medsebojno povezano. Hvaležnost izboljša spanec. Dober spanec zmanjšuje bolečine. Manj bolečin izboljša razpoloženje. Izboljšano razpoloženje zmanjša anksioznost, kar izboljša naš fokus in načrtovanje. Osredotočenost in načrtovanje nam pomagata pri odločanju. Sprejemanje odločitev zmanjšuje zaskrbljenost in izboljša zadovoljstvo. Ko smo zadovoljni vidimo v našem življenju več vsega, za kar smo hvaležni, kar spet povzroči spiralno delovanje. Zadovoljstvo verjetno vpliva tudi na motivacijo za druženje in rekreacijo, kar nas spet dela bolj srečne.

Kako se soočati s stresom?

O stresu je bilo že toliko povedanega in napisanega, da sploh ne vem kje začeti. Za uvod bom izpostavila tisto, o čemer  mislim, da se v povezavi s stresom ne govori ali piše toliko… Zdi se mi, da se stresu dela tudi krivica, saj je dežurni krivec za skoraj vse težave vsakdanjega življenja. Kar pa ni nujno res… gneča na cesti, ko se vozimo domov iz službe še nebi smela pomeniti, da smo pod stresom. Ljudje velikokrat napačno rabimo besedo stres za stresorje.. stresor je nekaj kar nam povzroči stres, je vsak dražljaj, ki nam poruši ravnovesje organizma. Šele od naše ocene oz. interpretacije tega stresorja je odvisno ali bomo pod stresom ali ne. O stresu govorimo, ko so zahteve, ki jih pred nas postavljajo delo, šola, študij, odnosi, … večje, kot je naša sposobnost, da se spoprimemo z njimi.

V določenih okoliščinah je določena mera stresa lahko tudi pozitivna, saj nas spodbudi in nam da energijo, da se prebijemo skozi težke situacije, kot je npr. izpit na faksu ali opravljena naloga do roka. Poznamo torej tako negativen kot pozitiven stres. Ta pozitiven je velikokrat spregledan. Tudi jaz bom o pozitivnem stresu pisala kdaj drugič in se bom raje posvetila temu, ki nam povzroča toliko težav.

Največkrat se o stresu govori z negativnim prizvokom, saj se prevelika količina stresa lahko odraža v našem zdravstvenem stanju, tako fizičnem kot psihičnem. Kronični stres, ki mu ne namenimo pozornosti in ga ne poskusimo na nek način zmanjševati, se lahko prične odražati v resnih zdravstvenih težavah kot so nespečnost, anksioznost, visok krvni tlak, bolečine v mišicah, zmanjšana odpornost… Raziskave so pokazale, da lahko stres prispeva k razvoju večjih bolezni, kot so bolezni srca, depresija in debelost.

S pozitivnim, zdravim pristopom k uravnavanju stresa, lahko zmanjšamo veliko od teh zgoraj naštetih negativnih posledic. Vsak od nas je drugačen, zato so tudi načini za zmanjševanje oz. spoprijemanje s stresom različni. Nekateri ljudje se sprostijo s hobiji, z vrtnarjenjem, drugi s poslušanjem glasbe, tretji s športom, medtem ko pa nekateri najdejo olajšanje v dejavnostih kjer se umirijo in so sami s sabo: meditacija, joga, sprehodi..
Sama spadam v to kategorijo in ni boljšega občutka kot je biti sama s sabo, na sprehodu v naravi, poslušati šumenje reke, opazovati ptice, imeti veter v laseh..

Predstavljam pet tehnik, za katere so je pokazalo, da v največji meri pomagajo pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, tako kratkoročno kot dolgoročno.

1. Odmik od stresorjev
To se seveda sliši malo za ušesa privlečeno, saj je težko kar “oditi” od velikega projekta s katerim se ukvarjate v službi ali od jokajočega otroka ali vedno večjega minusa na bančnem računu… Toda, ko dovolimo sami sebi narediti korak vstran in si dopustimo imeti čas za nekaj drugega,nam lahko da to nov pogled ali pa se počutimo manj obremenjeni. Ne govorim o tem, da bi se izogibali stresorjem, ampak želim pokazati, da lahko 20 minut, ko se odmaknemo oz. si vzamemo čas zase, zelo pomaga.

2. Redna športna aktivnost
Vedno več je raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke športne aktivnosti, tako na fizično kot psihično počutje. Redna  aktivnosti ima predvsem dolgoročne pozitivne učinke. Čeprav nam lahko tudi 20 minutni sprehod, tek, plavanje ali ples sredi stresnega tedna, nudi neposreden pozitiven učinek, ki traja več ur po sami aktivnosti.

3. Nasmeh in smeh
Naši možgani so povezani z našimi čustvi in obraznimi izrazi. Ko so ljudje pod stresom, se to velikokrat odraža na njihovih obrazih. Zato lahko le nasmeh ali malo daljši smeh pomaga sprostiti napetosti  in izboljša počutje v trenutni situaciji.

4. Podpora bližnjih
Pokličite prijatelja oz. prijateljico, pošljite sms ali email… Ko delimo naše skrbi in občutke z drugo osebo nas lahko to zelo razbremeni in nam pomaga. Seveda je pri tem pomembno, da osebi s katero se pogovarjamo, zaupamo in imamo občutek, da nas razume in spoštuje.

5. Čuječnost, meditacija in sproščanje
Meditacija in čuječnost nam pomagata, da se sprostimo in fokusiramo. S čuječnostjo si lahko pomagamo priti do novih pogledov, razvijamo sočutje in odpušačnje, tako do drugih kot do samih sebe. S prakticiranjem katere od tehnik meditacije ali sproščanja, lahko izrazimo čustva, ki so v telesu povzročala tudi negativne fizične učinke stresa. Podobno kot pri vadbi, se je tudi pri meditaciji pokazalo, da ima že kratka meditacija takojšnje pozitivne vplive na naše počutje.
O meditaciji, tehnikah sproščanja in čuječnosti pa več v naslednjih objavah.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Žalostna sem zaradi trenutnega dogajanja v Sloveniji.
Mislim, da pri vsem tem bolj kot za otroke, gre za nestrpnost.

Zato želim deliti več virov, kjer si lahko preberete več o tej tematiki.

Še več si lahko preberete tudi na spodnjih povezavah (raziskave z argumenti in dejstvi), lahko pa pogooglate (same sex marriage), kjer je spet na voljo več člankov.

http://williamsinstitute.law.ucla.edu/research/parenting/adolescents-with-lesbian-mothers-describe-their-own-lives/
http://williamsinstitute.law.ucla.edu/wp-content/uploads/nllfs-adolescents-with-lesbian-mothers-2012.pdf
http://www.biomedcentral.com/1471-2458/14/635/abstract
http://en.wikipedia.org/wiki/LGBT_parenting#Research

Za konec pa še pogled terapevtke, ki lepo pove:
“Ni treba, da vas je strah. Sprostite se. Jaz verjamem v boga. In moj pravi: Živi in pusti živeti. Je res lepo.”

Nas Facebook res dela nesrečne?

Pojavlja se veliko raznoranih študij, ki kažejo na to, kako škodljiva je uporaba socialnih omrežij in kako negativno lahko vpliva preživljanje časa na Instargramu ali Facebooku na naše počutje.

Sama mislim, da ne moremo kar tako posplošiti, da nas Facebook dela nesrečne ali da povzroča depresivnost. Bolje je, če rečemo, da uporaba Facebooka lahko povzroči neprijetne občutke, zavist, žalost…

Raziskovalca Margaret Duffy in Edson Tandoc opozarjata na razliko med dobro in slabo uporabo Facebooka. Ugotovila sta, da tisti, ki uporabljajo Facebook zato, da ostanejo v stiku s prijatelji in družino ali da delijo pomembne dogodke iz svojega življenja, ne trpijo za simptomi depresivnosti, ki bi lahko bili povezani z uporabo tega socialnega omrežja.

Vendar pa to ni edino za kar ljudje uporabljamo Facebook. Featured imageTisti, ki  veliko časa porabijo samo za pregledovanje slik in dogodkov svojih prijateljev na Facebooku in potem primerjanjo svoje življenje z njihovimi, pogosto doživljajo zavist. Na primer, slike vaše nekdanje sošolke z dopusta na Havajih? Verjetno v vas vzbudijo malo zavisti in to lahko potem vodi k občutkom depresivnosti.

Študija na univerzi Michigan iz leta 2013 je pokazala, da je uporaba Facebooka povezana z upadom v splošnem občutku sreče –  vendar se je pokazalo, da je bila študija metodološko pomanjkljiva. Bolj verjetno je šlo za to, da je ravno primerjanje z ostalimi povzročilo padec v razpoloženju.

Zato je zelo pomembno, da se uporabniki Facebooka zavedamo, da je podoba, ki jo vidimo na Facebooku ustvarjena. Motivacija za uporabo socialnih omrežij je velikokrat  ustvarjanje pozitivne javne podobe samega sebe, kar pomeni, da veliko uporabnikov objavlja samo pozitivne trenutke iz svojega življenja in se prikazuje v dobri luči. Delež ljudi, ki na Facebooku delijo tudi poraze, slabe izkušnje, neprijene občutke, je veliko manjši.

Če se tega zavedamo, je manj verjetno, da se bomo ob preživljanju časa na Facebooku slabo počutili in občutili zavist. Če se vam zdi, da ste zaradi uporabe Faceboka bolj nesrečni, ni nujno da ga popolnoma nehate uporabljati, ampak samo zavestno spremljajte čas, ki ga preživite na Facebooku.

Vir: http://www.npr.org/blogs/alltechconsidered/2015/02/04/383775091/does-facebook-cause-depression-depends-on-how-you-use-it

Psihologija Facebooka

Redki so tisti, ki nimajo ustvarjenega profila na Facebooku. Facebook je fenomen, ki je zelo spremenil življenje v 21.stoletju. Kot eno izmed najbolj uporabljanih socialnih omrežij ima veliko vlogo v naših življenjih, čeprav se včasih tega sploh ne zavedamo.Glede uporabe Facebooka se v zadnjem času pojavlja veliko vprašanj o njegovih vplivih, deležen je tudi veliko kritik, vse bolj je namenjen marketingu in promociji, hkrati pa si brez Facebooka življenja sploh ne znamoFeatured image predstavljati.

Ali Facebook povezuje naša življenja ali smo zaradi njega odtujeni? Nam škodi ali koristi?  Kako pogosto objavljate na Fb? Čutite potrebo, da vsakih par minut preverite kaj je noevga na Fb? Ste ob pregledovanju novic in fotografij na Facebooku kdaj ljubosumni? Se raje pogovarjate z znanci na Facebooku preko chata ali v živo?

KDO UPORABLJA FACEBOOK?
V študiji, v katero je bilo vključenih več kot tisoč uporabnikov Facebooka, so ugotovili, da so najbolj aktivni uporabniki Facebooka ženske, mladi in tisti, ki niso v resni zvezi.
Glede na osebnostne lastnosti, so v avstralski raziskavi ugotovili, da so uporabniki Facebooka bolj ekstrovertni in narcisistični ter manj vestni in manj socialno osamljeni kot neuporabniki Facebooka.Osebe z visoko izraženim nevroticizmom so na Facebooku preživljale največ časa, ekstraverti so imeli več prijateljev kot introverti.
Raziskave kažejo tudi, da ljudje uporabljajo Facebook za povezovanje z drugimi s specifičnimi interesi, npr. skupina diabetikov, ki si deli različne informacije in izkušnje. Pokazalo se je tudi, da osebe z avtizmom posebej uživajo v komuniciranju preko Facebooka in drugih internetnih omrežij.

Pregledovanje lastnega Facebook profila lahko poveča samozavest.

Oboji, tako moški in ženske, prej pošljemo prošnjo za prijateljstvo osebi nasprotnega spola, ki ima privlačno profilno fotografijo.

Ljudje velikokrat objavimo nekaj,kar kasneje obžalujemo iz različnih razlogov, npr. ko objavimo nekaj, ko smo bili v navalu čustev ali pa ko objavimo nekaj, da bi naredili vtis na svoje prijatellje.

ZAKAJ PIŠEMO O SEBI IN DELIMO TRENUTKE IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA NA FACEBOOKU?
Facebook je dobra priložnost, da sebe predstavimo tako kot si želimo oz. v idelani luči. Vendar pa  je analiza profilov več kot 200 uporabnikov iz Nemčije in ZDA pokazala, da osebe na FB predstavljajo svoje dejanske osebnosti in ne idealnih podob samih sebe. Konsistentno s tem, je druga študija pokazala, da so osebe, ki so same sebe ocenile kot prFeatured imageiljubljene, tudi na podlagi FB profila ocenjene kot bolj priljubljene.
Strani,  ki jih “lajkamo” na FB prav tako veliko razkrivajo oz. povedo o nas. Naše “lajke” lahko analizirajo z računalniškim programom, ki potem izdela bolj natančen profil naše osebnosti, kot pa je profil, ki si ga o nas ustvariji naši prijatelji in sorodniki.
Opravljene so bile tudi raziskave, v katerih jih je zanimalo kako je osebnost povezana z vsebino objav. Študija iz 2014 navaja, da višje stopnje narcisizma vodijo v bolj globoka osebna razkritja in bolj samo-promocijske vsebine v objavah na FB. Uporabniki FB z višjimi potrebami po pripadnosti razkrivajjo bolj intimne informacije. Druga študija iz lanskega leta pa navaja, da bolj osamljene osebe razkrivajo bolj osebne informacije, ampak  manj komentirajo in objavljajo svoja mnenja glede določenih tem.

Razmislite tudi o številu prijateljev, ki jih imate… odkrili so namreč, da preveliko prijateljev lahko vodi v negativno zaznavanje vašega profila.

Znano je tudi, da podjetja preden nekoga zaposlijo preverijo FB profil in velikokrat naletijo na neprimerne slike, kar potem lahko nekoga stane zaposlitve. Zato je potrebno dobro razmisliti katere slike objaviti  in kaj vse je lahko s fotografij razvidno.

SMO ZARADI FACEBOOKA OSAMLJENI IN ŽALOSTNI?
Anketa med več kot tisoč uporabniki FB je pokazala na povezavo med uporabo in večjimi občutki pripadnosti ter večjo zaupnostjo s prijatelji, posebej pri ljudeh nizkim samospoštovanjem. Druga študija iz 2010 je pokazala, da se sramežljive osebe, ki uporabljajo FB, čutijo bližje svojim prijateljem in imajo večji občutek socialne podpore. Podobno je tudi v članku, zapisano, da so občutki povezanosti, ki jih osebe doživijo na Facebooku, povezani z nižjo depresivnostjo in anksioznostjo ter z višjim zadovoljstvom z življenjem, kar kaže na to, da ima Facebook lahko tudi pozitivne psihološke učinke.

Več pFeatured imagea se govori predvsem o negativnih učinkih. Uporaba Facebooka za povezovanje s tujci (osebe, ki jih poznamo le online) je povezana z večjo osamljenostjo. Facebook lahko tudi spodbuja zavist. Osebe, ki preživijo več časa na Facebooku, se pogosto počutijo, kot da so drugi ljudje bolj srečni in da življenje ni  pravično. V eni izmed raziskav so odkrili tudi, da več kot so bile osebe na Facebooku, več občutij ljubosumja so doživljale. Ugotovili so tudi, da se osebe počutije depresivno po tem, ko so dlje časa na FB, saj se počtuijo slabo ko se primerjajo z drugimi.

ALI FACEBOOK VPLIVA NA ŠOLSKO DELO IN UČENJE?
To je še eno izmed ključnih vprašanj, ki si jih postavljamo,  vendar so rezultati raziskav nekonsistenti oz. nasprotujoči si. Analiza šolskih ocen in uporabe FB pri približno 4000 ameriških učencih je pokazala, da več kot uporabljajo internet, nižje so njihove ocene (seveda so za nižje ocene lahko tudi drugi vzroki). V drugi študiji pa so ugotovili, da ni povezave med uporabo FB in nižjimi ocenami. Vendar pa vsa uporaba FB ni enaka. Pokazalo se je namreč, da je uporaba FB za zbiranje in deljene informacij, povezana z višjii ocenami.

In še zgovorna slika za konec.

Featured image