December in imperativ sreče

20181209_192326.jpgŽe devet dni je december, veseli december, čas druženja in praznovanja. Na svojem Instagram profilu sem izvedla mini anketo – spraševala sem vas, če je december  najlepši čas v letu. Za večino ljudi je december najljubši mesec, za druge pa december pomeni tudi čas doživljanja neprijetnih čustev. Občutki osamljenosti in otožnosti so v decembru zelo pogosti. Predvsem je težko tistim, ki živijo sami, ki so se ločili, ki so izgubili ljubljeno osebo, ki so daleč od doma, oddaljeni od družine in prijateljev, … saj jim okolje sporoča oz. ukazuje: uživaj, praznuj, veseli se. Ljudje pa nismo tako enostavni, da bi preklopili iz OFF na ON. Na ukaz se na da biti dobre volje, ker je pač veseli december in so vsi veseli in sepričakuje, da si tudi ti vesel.

December pa je lahko naporen tudi za tiste, ki ga imajo radi in se ga veselijo. Preživljanje časa z družino ali prijatelji lahko zelo vznemirljivo, lahko pa v nas vzbudi tudi neprijetne spomine, lahko vodi v konflikte ali razočaranja. Tudi stresen je lahko december. Poleg službe in vsakdanjih obveznosti je potrebno v urnik dodati še vse družbene aktivnosti, večerje, zabave in druga srečanja – zaključek v službi, zaključek na telovadbi, kosilo pri eni družini, večerja pri drugih sorodnikih, božičkovanje v vrtcu, dedek mraz za otroke v službi…. Ženska seveda ne smemo pozabiti na kupovanje daril, na peko keksov in na iskanje perfektne obleke z bleščicami za novoletno zabavo.. Zmanjkati ne sme še zlet na božični sejem ali v mesto, na lučke in kuhanček.

a7fdd5193e909f3411e5d4a22e531607

In potem se nekje vmes med vsem tem izgubiš in prestaviš na avtomatskega pilota ter čakaš, da vsa evforija mine. Vsaj jaz, ki praznikov ne dojemam kot lova za darili in dirjanja z enega obiska na drugega. Upam, da ne izgleda, kot da sem proti decembru in praznikom. Sem za veseli december in za praznike, ampak takšne, ki  res prinesejo mir, povezanost in srečo. Prazniki pridejo samo enkrat na leto in trajajo kratek čas, zato si naredite takšne, ki vam bodo fajn.

 

Bodi to kar si?

Bodi to kar si.  

Se bere zelo enostavno, ampak ni tako enostavno. Ker ni vedno dobro, da smo taki kot smo, ker nam to lahko prinese tudi negativne posledice. In to boli. Vsaj mene, ki mi je zelo pomembno, da sem zvesta sama sebi. Ker si na koncu vedno sam. Sam s sabo preživiš celo življenje. Z vsemi ostalimi si v vsakem primeru manj časa. In če nisi pomirjen sam s sabo, imaš lahko težavo. Zato je potrebno veliko poguma, da slediš sebi in hkrati dobro shajaš z ostalimi, če ti to sploh uspe…

IMG_20181120_180229_738.jpg

22 sprehodov oktobra

Oktober je za mano. Številk nimam rada, zato sem se že nekje po prvi tretjini izgubila s štetjem sprehodov. Po občutku bi rekla, da jih ni bilo ciljnih 22, je bilo pa blizu. Kljub temu, lahko rečem, da je moj projekt 22 sprehodov oktobra vseeno uspel. Pri tem projektu pa sem opazila, da si včasih celo ustvarjam pritisk s tem, ko imam cel čas v mislih, da je lep dan potrebno izkoristiti… ne vem zakaj imam tako grozno potrebo/željo biti zunaj. Mogoče zato, ker sem celo otroštvo bila več zunaj kot notri? Ker imam rada svobodo? Svež zrak? Občutek sončnih žarkov na koži? Veter v laseh? Ker se trudim živeti čuječe in rada opazujem dogajanje zunaj? Ne vem. Kako pogosto ste vi zunaj? Vsak dan ali samo ob vikendih? Je to odvisno od vremena oz. letnega časa? Ste sami ali v družbi?

Še nekaj mojih oktobrskih sprehajalnih utrinkov.

 

Kdaj imaš servis?

20181010_174300.jpg

Na fotografiji je moj avto.
Zakaj objavljam svoj avto na svetovni dan duševnega zdravja?
Ker lahko potegnem vzporednico med skrbjo za avto in skrbjo za duševno zdravje.
Sploh Slovenci smo znani po tem, da nam naši jekleni konjički veliko pomenijo in da lepo skrbimo zanje, saj veste, avto je treba zglancat. Tudi na servis vozimo svoje avte in vsako leto na tehnični pregled.  Ponavadi gremo na servis tudi preventivno, preden nam odpove motor zaradi pomanjkanja olja.  Za vsako stvar, sicer res ne gremo na servis. Jaz na primer, tekočino za steklo in antifris znam naliti sama. Tudi gume sem že menjevala  – pri menjavanju gum smo tudi vestni – še predpis imamo, da jih je potrebno menjati do 15. marca oz. novembra.

Zakaj ni oz. ne bi bilo tako tudi pri servisiranju samih sebe – pri servisiranju našega duševnega zdravja?
Kdaj ste nazadnje “menjali gume” pri sebi, se prej pripravili na težke in nepredvidene razmere, ter se tako zaščitili?
Določene stvari lahko naredimo sami, ko pa menjavanje prestav več ne gre gladko, ko luči več ne svetijo,  ko zjutraj preprosto več ne morete vžgati, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč. Če vas ni sram peljati avta k mehaniku, zakaj bi vas bilo sram iti k duševnemu mehaniku? Če vas kdo vpraša, kaj vam je v življenju bolj pomembno, vaš avto ali to, kako se vi počutite, kaj bi odgovorili?

Za vas se gre.

Dejstvo je, da je duševno zdravje neločljiv del celotnega zdravja posameznika. Naše duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev in doživljanja ter vpliva na to, kako razmišljamo, komuniciramo in osebnostno rastemo. Zato je dobro duševno zdravje eden izmed pogojev za dobre medosebne odnose in uspešnost ter posledično temelj za kakovost življenja.

V nedeljo

tumblr_pc6wtdwKPc1vx0xjio1_1280

V nedeljo si bom uredila življenje.
Oblekla bom novo posteljnino.
Zlikala in pospravila bom vsa oblačila.
V nedeljo bom zalila rože.
V nedeljo bom razmišljala o izletu na katerega bi lahko šla, pa nisva.
V mislih bom zaplavala v morju in potem počakala, da sonce posuši kapljice ne moji koži.
V nedeljo ne bom pogrešala tistega, kar sicer pogrešam.
V nedelji bom po dolgem času brala knjigo.
V nedeljo bom šla k maši.
V nedeljo bom večkrat rekla, rada te imam.
V nedeljo si bom uredila življenje.
V nedeljo bom…
če prej ne pride ponedeljek.

Tako – tako nedelja

Včeraj je bila nedelja. Tako – tako nedelja. V bistvu sploh ni bil slab dan, ampak občutki in misli nedeljskega večera me velikokrat potrejo. Pa ne zato, ker se zavedam, da je pred mano ponedeljek, ko bo treba spet v službo. Prikrade se mi tisti občutek, da nisem dovolj izkoristila vikenda. K temu prispeva tudi spremljanje dogajanja na Facebooku ali Instagramu, ko vidim, kaj vse bi lahko tudi jaz počela pa nisem: zajtrk v postelji,

fotogenični burger za večerjo, romantična kopel v dvoje, izlet na Bled … Vedno bolj nezadovoljna postajam, ko se zavem, da je za mano cel vikend zamujenih priložnosti. Zakaj si nisem naredila popolne sobote ali nedelje? Kaj pri vragu mi je bilo, da sem se lotila čiščenja stanovanja in odpovedala kavico s prijateljico? V celem vikendu mi je namreč uspelo pospraviti stanovanje, oprati umazana oblačila in jih potem pospraviti, zaliti rože in pogledati film (Trije plakati pred mestom, priporočam, mimogrede).

549892_10151762038981562_1453983522_n

Potem ko val otročjega ljubosumja, če mu lahko tako rečemo, mine, pa se zavem, da sploh ni bilo slabo. Sicer res nimam slikovnega materiala za Instagram, ampak meni je bilo fajn obešati mokre cunje na stojalo. Težko in naporno je, če smo cel čas na lovu za srečnimi in veselimi trenutki. Ker bo slej ko prej prišlo razočaranje. Bolj pomembno je užiti življenje v tem trenutku, takem kot je.

 

Že veliko vikendov in nedelj je a mano, ki so bile tako tako, nič posebnega, pač okej. Danes sem ugotovila, da je tudi včeraj bila okej nedelja. Včeraj sem pozabila, da niti ni potrebno da so vse nedelje okej, kaj šele da bi bilo vedno vse nedelje super. Nekatere bodo pač tudi tako tako.