O iskrenosti

Pravimo, kako pomembna nam je iskrenost. Da moramo biti iskreni. Da je to vrednota.

No, tega, da na Instagramu napišeš, da si žalostna, pa ravno ne rabiš pisati, ker izpade, kot da se smiliš sama sebi. In ker takoj dobiš nasvet, da moraš samo pozitivno misliti in bo vse v redu.
Rečemo, da naj ljudje delajo kaj želijo…  samo, da pa je ona to naredila, to pa ja ni normalno.
Rečemo, povej po resnici, poveš po resnici, ki žal ni lepa… in slišiš, ja kaj si te tako negativna.
Rečemo, bodi naravna, ampak poglej to, kako se ti sivi lasje vidijo, kaj se ne boš pobarvala?

Iskrenost poveličujemo, ampak samo do določene mere. Do tam, kjer nam je še sprejemljivo in se počutimo dobro. Kričimo s floskulami, “bodi ti”, “bodi svoj”… potem pa, ko je nekdo ravno to, sam svoj, nam je velikokrat moteč. Lahko si ti, lahko si svoj … ampak samo, če je to še v skladu s pravili, ki jih je postavil kdo?

Vem, da je to naš avtomatizem, da govorimo o drugih, da komentiramo druge, da delamo sodbe na podlagi prvega vtisa… vsi to počnemo.  Hkrati pa se ob tem lahko tega tudi zavedamo in  tudi sami sebe udarimo po prstih, se ustavimo in si rečemo, “ne, ne bom se šla te igre”.  Nihče ni popoln in vsak od nas kdaj pomisli kaj negativnega ali grdega. Prav tako, je vsak kar je, vsak ima svoje razloge, da je naredil kar je naredil, rekel kar je rekel, … Odgovarjamo samo sebi. Tukaj se začne… pri iskrenosti do sebe.

18403496_540870796081864_3613230049368070643_n

Vprašam te, kako si?

Vprašajo te …
koliko si star,
katero šolo si končal,
kaj delaš
in kakšno imaš plačo.

Vprašajo te …
kako ti je ime,
kako te kličejo,
kje si doma
in kateri si.

Nihče te ne vpraša, kako si.

Vprašajo te vse tisto,
kar ne bi bilo potrebno,
pa je toliko drugih, dobrih vprašanj.

Na primer, če rad bereš.
Če imaš koga rad in
kdaj si se nazadnje iskreno od srca nasmejal?

Koliko pristnih objemov si v življenju dal?
Koliko pristnih objemov si prejel?

Koliko od 1 do 10 si želiš početi kaj drugega?

Če ti je všeč, ko se stuširan uležeš v posteljo s svežo posteljnino?

Kdaj si se nazadnje napil?
Kdaj si nazadnje rekel “rad te imam”?
Če si že komu napisal pismo na roke?
Kaj misliš o poeziji?
Katera je tvoja najljubša hrana?
Ob katerem filmu si jokal?
Česa se bojiš?
Gledaš kdaj zvezde?
Če koga pogrešaš ?

Ali enostavno samo …

Kako si?

wp-1580845440361.jpg

Prijateljstvo

Prijateljstvo velikokrat jemljemo kot  samoumevno. Pa ni. Če skrbiš za stvari, potem trajajo. Tako je tudi pri odnosih. Zato sem danes nedeljo namenila prijateljici. Ni potrebno veliko, samo dogovoriti se moraš. Par ur druženja ob kavici na soncu, ob uživanju v sladoledu in iskrenem pogovarjanju, je neprecenljivih.

Dobri odnosi s prijatelji nas bogatijo. V svet vstopimo kot kristalna krogla, z veliko različnimi odsevi. Tako starši, so tudi prijatelji tisti,  ki pomagajo “spolirati” določene dele, da spremenijo svoj odsev, drugi odseve pa pustijo nespremenjene. Prijatelji na primer lahko izpostavijo vidike ali dajo ideje, na katere, se sami ne bi tako hitro spomnili.

Ljudje smo vrsta, ki se je zmožna postaviti “iz sebe” v vlogo opazovalca – znamo pogledati nase kot drugi jaz. Sposobni smo samorefleksije, lahko si odgovorimo na vprašanja kot so npr.: “Kako se odzovem na kritiko?”,  “Kako se počutim, ko me kdo ignorira?”, … V tem polju kjer stoji ta naš drugi jaz, pa lahko stoji tudi naš prijatelj. Lahko razmišlja skupaj z nami in uporabi vse, kar ve o nas. Na primer, verjetno ve, da se hitro razjezimo ali da potrebujemo veliko spodbude. V tem trenutku pozabi nase in se osredotoči na nas, razmišlja o tem, kako se počutimo mi.

wp-1580669578822.jpg

Januar, adijo

To je to. Januar 2020, adijo. ❤

Prvo poglavje se zaključuje. Meni se ni vleklo. Nasprotno, prehitro mi je minilo. V bistvu sploh ne vem, kdaj je minil ta januar. Niti do pet nisem preštela, niti rokovnika popisala. Niti se še nisem odločila, če se bom v novem letu držala začrtanih ciljev ali se bom bolj prepustila toku. Ne vem kaj bi bilo bolje.

Vem samo, da je jutri prvi februar, da je sobota in da grem v službo. In da nikoli ne moreš vedeti, kaj bo prinesel nov dan.

Rojstni dan

Ta vikend je pri meni v znamenju rojstnodnevnih praznovanj. 
Velikokrat podarim šopek, ki ga naredim sama. Tudi tokrat sem ga. Rože so sicer iz Hoferja, kar brez težav priznam, ker menim, da ni pomembno koliko daš, am⁸pak koliko ljubezni vložiš v podarjeno. ❤
Verjamem, da je vsak dan lahko rojstni dan. Vsak dan je rojstni dan dneva, ki se dogaja samo tisti dan, ki se zgodi samo enkrat, je neponovljiv in je tukaj in zdaj, za nas. Podarjenih dobimo 86.400 sekund, mi pa se odločimo kaj bomo naredili z njimi. 曆

Teža dneva

Včasih se nam zdi, kot da na hrbtu nosimo vso težo tega sveta. To je še posebej izrazito pri tistih z visoko empatijo in z visokimi pričakovanji, do sebe in drugih. Ob takih dnevih spoznamo, da smo samo ljudje. Ob takih dnevih ni potrebno preveč razmišljati in do potankosti preučiti svojega življenja. Lahko samo sprejmemo, da smo se oddaljili od sebe in pogrešamo ta občutek. Največ kar lahko je, da naredimo to, kar potrebujemo – poskrbimo zase. Naredimo nekaj da se bomo počutili bolje, nekaj po čem bomo čutili olajšanje. Bodimo sami sebi dober prijatelj.
Meni danes ni uspelo. Jutri lahko poskusim znova. 💛💜💙

wp-1579637871709.jpg

Sam ostani sebi zvest

wp-1579028537751.jpg

Ne hiti.
Postoj za trenutek.
Vdihni.
Občuti sebe.
Izdihni.
Ne razmišljaj preveč.
Vdihni.
Sprejmi.
Izdihni.
Začni.
Počasi.

 

 

 

Moje leto se začenja tako. Z veliko mero skrbi zase, za svoje telo, s sledenjem svojemu srcu in poslušanjem svoje duše. To ni objava o novoletnih zaobljubah, ki si jih nisem postavila, ampak objava o tem kako moramo izhajati iz sebe. In ne, to ni sebično. Eno samo življenje imamo. Vsak od nas ima glavno vlogo v svoji premieri življenja. Vsak sam izbira kako jo bo odigral. Vsak dan je nova priložnost. Ne bo vsak dan lahko. Ne bo vsak dan sonca. Vedno se ne vidi zvezd, sam ostani sebi zvest. 🌟🌟🌟
.
Za to, da ostaneš zvest sebi, pa moraš vedeti kdo si. Veš, kdo si? Kakšen si kot oseba? Kaj ti je pomembno? Kaj te osreči? Kaj si želiš?