Teža dneva

Včasih se nam zdi, kot da na hrbtu nosimo vso težo tega sveta. To je še posebej izrazito pri tistih z visoko empatijo in z visokimi pričakovanji, do sebe in drugih. Ob takih dnevih spoznamo, da smo samo ljudje. Ob takih dnevih ni potrebno preveč razmišljati in do potankosti preučiti svojega življenja. Lahko samo sprejmemo, da smo se oddaljili od sebe in pogrešamo ta občutek. Največ kar lahko je, da naredimo to, kar potrebujemo – poskrbimo zase. Naredimo nekaj da se bomo počutili bolje, nekaj po čem bomo čutili olajšanje. Bodimo sami sebi dober prijatelj.
Meni danes ni uspelo. Jutri lahko poskusim znova. 💛💜💙

wp-1579637871709.jpg

Sam ostani sebi zvest

wp-1579028537751.jpg

Ne hiti.
Postoj za trenutek.
Vdihni.
Občuti sebe.
Izdihni.
Ne razmišljaj preveč.
Vdihni.
Sprejmi.
Izdihni.
Začni.
Počasi.

 

 

 

Moje leto se začenja tako. Z veliko mero skrbi zase, za svoje telo, s sledenjem svojemu srcu in poslušanjem svoje duše. To ni objava o novoletnih zaobljubah, ki si jih nisem postavila, ampak objava o tem kako moramo izhajati iz sebe. In ne, to ni sebično. Eno samo življenje imamo. Vsak od nas ima glavno vlogo v svoji premieri življenja. Vsak sam izbira kako jo bo odigral. Vsak dan je nova priložnost. Ne bo vsak dan lahko. Ne bo vsak dan sonca. Vedno se ne vidi zvezd, sam ostani sebi zvest. 🌟🌟🌟
.
Za to, da ostaneš zvest sebi, pa moraš vedeti kdo si. Veš, kdo si? Kakšen si kot oseba? Kaj ti je pomembno? Kaj te osreči? Kaj si želiš?

Konec leta

Ob koncu leta je pravi čas, da se poleg zabav ozremo tudi nazaj, na leto, ki si izteka. V prejšnji objavi sem že povedala, da sem sama že naredila refleksijo, zato sedaj še z vami delim 10 vprašanj, ki vam pri tem lahko pomagajo oz. vašo refleksijo naredijo bolj strukturirano:

  1. Kaj je bilo to leto nepozabnega?
    Verjamem, da je vsako leto nekaj takega, kar si želimo za vedno zapomniti. Lahko je to nova oseba, ki smo jo spoznali, nek novi mejnik v življenju.
    Kaj bi bilo takega, da bi ti v naslednjih letih prišlo na misel, če bi ti kdo rekel leto 2019?
  2. V čem si letos najbolj užival?
    Si se mogoče lotil kakega hobija? Pri čem si se največ smejal?
  3. Za koga ali kaj si hvaležen?
  4. Katera je tvoja največja zmaga letos?
    Tudi, če ni bilo  vse popolno, zagotovo ni bilo vse slabo.
  5. Kaj si gledal, prebral, poslušal in je na tebe naredilo velik vtis?
    Vsebine, ki nas navdihujejo, nam širijo obzorja, premikajo meje, nam pomagajo, nas motivirajo, nam dajo novo perspektivo…
  6. Kaj te je letos najbolj skrbelo in kako se je izteklo?
    Ko pogledamo nazaj, velikokrat ugotovimo, da nas je “brezveze” skrbelo in se sploh ne spomnimo kaj točno se je dogajalo.
  7. Kaj najbolj obžaluješ in zakaj?
    Nismo popolni in vsi delamo napake. To je neprijetna resnica, ki pa si jo težko priznamo. Ko priznamo in sprejmemo lastne napake, rastemo.
  8. Kaj si spremenil pri sebi?
    Dejstvo, da se lahko spreminjamo je čudovito. V tem leži svoboda. Lahko raziskujemo lastne meje in živimo na drugačne načine, če si tako želimo.
  9. Kaj te je to leto najbolj presenetilo?
    Presenečenja nam pokažejo kako nepredvidljivo je lahko življenje.
  10. Kakšen nasvet bi si dal, če bi bil ponovno 1. januar 2019?

Odgovarjanje na ta vprašanja je lahko ritual, ki ga ponovite vsako leto ob koncu leta.

 

wp-1577644342056.jpg

Kaj je skrb zase?

Kaj pomeni skrbeti zase?

  • prebrati knjigo do konca
  • priznati, da te boli
  • ležati tako dolgo, da prehlad mine
  • prositi za pomoč
  • paziti na to, kakšno hrano ješ
  • pogovor
  • sporočilo psihologu: “Kdaj lahko pridem?”
  • voda, v vodi, z vodo, okrog vode
  • opomniti sebe, da bo vse v redu
  • razumeti, da nekateri ljudje lahko brez tebe, ampak tudi, da lahko ti brez njih
  • spati
  • priznati si, da si “awesome”
  • dati vedeti ljudem, da nisi koš za smeti
  • spočiti si na ramenu ljubljene osebe
  • jokati
  • poiskati pomoči
  • izpolnjevati svoje želje
  • oditi
  • priti nazaj
  • priznati, da nekoga pogrešaš
  • se pohvaliti, tudi če ni bilo točno tako kot bi naj bilo
  • plesati po stanovanju oz. hiši
  • družiti se z živalmi
  • iti na preventivni pregled
  • odpraviti toksine, iz telesa in okolice
  • sprejemati sebe, taki kot smo, nepopolni ampak prijetno
  • ne odgovoriti na vse notifikejšne
  • “unfollow” in “mute”
  • poljub na svojo ramo
  • pojesti zajtrk, ki ga pripravi nekdo drug
  • nepospravljena hiša, ampak spočita glava
  • oprostiti sebi, če te še vedno boli mesto, kjer je bila oseba, ki je ni več
  • sporočilo “pogrešam te”

Skrb zase ni sebičnost. Skrb zase je varnostni pas. Poskusite. Mogoče se zgodi čudež.

acfeb89959c6c17ecd16f25940c410a0

 

 

Manj fotografiranja, več uživanja

Tisti, ki me dobro poznate, veste, da zelo rada fotografiram. To se najbolj vidi na mojem Instagramu, kjer imam objavljenih že več kot 1.300 fotografij.  Rada sem fotografirala, še preden je Instagram postal eno od bolj popularnih socialnih omrežij. Vendar pa je Instagram iz aplikacije za objavljanje fotografij zajadral čisto v druge vode, ni več vizualni dnevnik, kot sem si ga najprej predstavljala, ampak bolj trgovina. Zato mi je vedno manj všeč, ampak kljub temu vztrajam, saj sem tam spoznala veliko ljudi, ki jih drugače nebi in pa se tudi veliko naučila. Tako da še tehtam med minusi in plusi Instagrama oz. iščem načine, kako ga čim bolj “pametno” uporabljati. Večkrat sem se namreč že zalotila, da v lepih trenutkih, najprej pomislim na to, da moram ujeti ta trenutek v fotografiji, da ga bom potem lahko objavila. Kar seveda ni dobro, ker dejansko nisem prisotna, ampak sem samo opazovalec. To, da me moti potenciranje sreče in veselja na Instagramu, kar je daleč od resničnega življenja je pa že tema za drugo objavo.

Za letošnje počitnice na morju  sem si zadala cilj, da manj fotografiram in manj objavljam, skratka, da sem več prisotna – da sem tudi v trenutkih, ki bi jih želela “shraniti” kot fotografijo, samo tukaj in zdaj ter jih uživam. Brez fotografij seveda ni šlo, jih je pa bilo manj kot ponavadi. Tudi objavljala sem manj.

Kako vi gledate na fotografiranje in objavljanje?

Kaj naredimo z vsemi temi fotografijami, ki jih naredimo?

Jaz jih sicer res razvijam in lepim v album – o tem zakaj je to dobro, sem že pisala tukaj.

Nas vse te fotografije naredijo bolj srečne oz. se zaradi njih počutimo “bolj polni”?

Kaj raje izberemo, fotografijo ali izkušnjo?

 

Počitnice so dobre za možgane

“Skrajni čas, da grem na dopust.” Vam je ta stavek kaj poznan? Zakaj se nam včasih zdi, da zdaj pa res rabimo dopust? Pri dopustu ne gre samo za užitek, ampak je dober tudi za naše možgane.

Počitnice oz. dopust so dobre za našo ustvarjalnost. Za to se lahko zahvalimo sproščenemu stanju duha in misli, ki nam ga počitnice prinesejo. Če damo možganom čas in prostor, pridejo do novih uvidov.
Na počitnicah se umaknemo vsakodnevnim obveznostim, skrbem, interesom … Potovanje v nas prebudi občutek svobode, saj doma pustimo tisto, kar nas na nek način veže in “zapolnjuje naše možgane”. S tem, ko nekam gremo, pa se to malo umakne in nastane prostor za drugačne oz. nove izkušnje. Za to, da resetiramo možgane, ne rabimo odpotovati na konec sveta. Tudi počitnce blizu doma nas lahko pripeljejo do bolj ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno je le, da nekam gremo.

P.S. Jaz grem še dvakrat spat in se bom že peljala proti morju. Pa vi, kje resetirate svoje možgane?

 

20190705_145916(0).jpg