Cveteti

Juhuu, končno imam tudi jaz svoj logotip oz zaščitni znak. 💓Psihodrobtinice_primarni_logotip.cdr
Kako se vam zdi? Kakšne so asociacije, ko ga pogledate?Meni je všeč, ker je moj in ker je v njem združeno to, kar mi veliko pomeni: človek, ki cveti. Kot otrok sem želela postati cvetličarka, ker obožujem rože, potem pa sem z leti ugotovila, da tudi ljudje lahko (vz)cvetimo in postala psihologinja, ki vam lahko pri tem pomaga.

Kaj pomeni, da nekaj cveti?

Vemo kdaj rečemo, da roža cveti in kdaj posel cveti. Kdaj oz kako pa vemo, da človek cveti? Morda bi kdo rekel, da človek cveti, ko je finančno uspešen. Drugi bi morda pomislili na osebnostno rast, Nekateri bi rekli, da človek cveti, ko je vesel in zadovoljen ali ko se uči novih stvari in uporablja svoje znanje. Vse te trditve so na nek način pravilne.

PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE (FLOURISHING) je namreč večdimenzionalni konstrukt, ki temelji na 5 ključnih področjih oziroma elementih. Teorija PERMA zajema naslednje elemente psihološkega blagostanja:

  • prijetna čustva (P – pleasant emotions),
  • angažiranost (E – engagement),
  • medosebne odnose (R – relationships),
  • smisel (M – meaning) in
  • dosežke (A – achievement).

Psihološko blagostanje tako lahko razumemo kot stanje, ki ga ustvarjamo, ko doživljamo prijetna čustva, ko smo angažirani pri delu (ali hobijih), ko razvijamo globoke in smiselne odnose, ko najdemo smisel in namen v svojem življenju ter dosegamo svoje cilje z uporabo svojih moči in talentov.

Psihološko blagostanje ni lastnost oz. značilnost, ni nekaj kar imaš ali nimaš, ni statičen del človeka, ampak gre za proces, ki zahteva »delovanje« človeka. Vsak lahko zacveti, vendar pa to zahteva določeno mero truda. In jaz ti lahko pri tem pomagam.

Zanos

Kako pogosto “padete” v neko aktivnost, da vam nič drugega ni pomembno in izgubite občutek za čas?

Meni se je to zgodilo v četrtek, ko sem izdelovala cvetne aranžmaje za na okrasitev grobov ob dnevu spomina na mrtve oz. na praznik vseh svetih. Bila sem v stanju zanosa.

Zanos (ang. flow) je stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozornosti na izvajanje določene aktivnosti. Je trenutna, subjektivna izkušnja, pri čemer je bistvenega pomena posameznikovo dojemanje naloge, sebe in okolja. V stanju zanosa posameznik v celoti izkorišča svoj potencial, je notranje motiviran za opravljanje naloge, zmanjša se njegova stopnja samozavedanja in občutek za čas.

Na zanose se najbolj spozna madžarski psiholog in dolgoletni raziskovalec zanosa, Mihaly Csikszentmihalyi-ju (izgovori se: Mihajli Čiksentmihajli). Zanj sem prvič slišala na faksu in si seveda najbolj zapomnila samo posebno ime. Kasneje sem ugotovila, da se gospod ukvarja z zelo zanimivimi pojavi – raziskuje kaj je značilno za ljudi, ki s(m)o v zanosu, kaj ga spodbuja in kakšne so posledice zanosa.

Csikszentmihalyi pravi, da ljudje v stanju zanosa najdejo pristno zadovoljstvo. V tem stanju se počutijo, da jih je aktivnost popolnoma posrkala vase in običajno gre za aktivnost, ki zahteva določeno mero ustvarjalnosti. V tem stanju ˝optimalnega doživljanja˝ se počutijo močne, pozorne, na vrhuncu svojih zmogljivosti in ustvarjalnosti, niso negotovi vase in imajo občutek kontrole in obvladanosti, brez posebnega napora.

V zanosu smo komaj, ko smo močno notranje motivirani, da nekaj naredimo, ob tem čutimo zadovoljstvo, hkrati pa ob tem doživljamo občutek kontrole,

20191031_191212.jpg

ki gre z roko v roki v tem, da se zavedamo, da nekaj tudi ZMOREMO narediti (čeprav v stanju zanosa naredimo še več in bolje kot smo mislili, da znamo). V stanju zanosa nimamo občutka, da smo pasivno deblo, ki ga premetava voda sem in tja, temveč imamo občutek, da vemo kam gremo in da imamo določeno mero nadzora nad našo zavestjo. Nismo kontrolirani od zunanjih stvari, temveč naša moč prihaja od znotraj. V stanju zanosa svojo pozornost zavestno usmerimo na določen cilj, naša psihična energija dobesedno TEČE (ang. flows) v smer tega cilja in rezultat je nova ureditev ter občutek harmonije znotraj sebe.
V tem stanju imamo občutek, da takrat ni pomembno nič drugega, da je izkušnja zelo prijetna in da želimo to doživljati še naprej, ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali.
Več o zanosu oz. flowu je povedno v spodnjem TED talku.

Savoring

Ve kdo kaj je savoring?
Tisti, ki veste, kako bi to prevedli v slovenščino?
Jaz ne vem, zato sem pustila naslov objave kar savoring.
Torej, za kaj se gre?

Savoring je kapaciteta človeka, da je prisoten, da ceni in da daje pomen pozitivnim izkušnjam v svojem življenju. Gre za to, da naše misli in vedenje uporabimo, da povečamo intenzivnost, trajanje in vrednost naših pozitivnih življenjskih izkušenj. Ta pojem spada v področje pozitivne psihologije, ki je žal malo zlorabljena, ampak ima dober namen, saj ne govori le o spoprijemanju z neprijetnimi čustvi o čemer je običajno največ govora.

Po domače bi lahko rekli, da je savoring “konzerviranja občutkov sreče”, ki pa lahko poteka na različne načine.
Ena od tehnik, ki je meni zelo pri srcu, je razvijanje fotografij in lepljene le teh v album.
Ja, jaz sem ena tista old school, predpotopnih oseb, ki še vedno fotografije razvija in jih razporeja v albume.

Tako pri srcu mi je,IMG_20171122_184331_421.jpgker gre za cel proces:  fotografiranje je tako ali tako moj hobi; izbiranje fotografij za razvijanje; kdaj tudi oblikovanje; pričakovanje, da prispejo; sortiranje po datumih oz. mesecih; razporejanje in lepljenje v album; ujemanje velikosti in barv; ter na koncu še opremljanje s podnapisi, naslovi in datumi.

Ko izbiramo fotografije, izdelujemo album ali kasneje listamo po albumu, se spominjamo prijetnih dogodkov, obujamo stare spomine, podoživljamo prijetne dogodke, se ob tem tudi smejimo, te spomine s kom delimo – vse to v nas vzbudi prijetne občutke.

 

Poskusite kdaj tudi vi, menim, da vam ne bo žal.

Sicer res vzame čas, da pa tudi toplino v srcu.

 

September

September je za te stvari, da ti vzame vse kar te boli … prepevajo Melodrom v eni izmed mojih ljubših slovenskih pesmi.

September je moj najljubši mesec. Zakaj?

Ker sem bila ena izmed tistih redkih otrok, ki je komaj čakal, da se prične šola. Ker sem vedno imela in še vedno imam rada vse, kar je povezano s papirjem – knjige, zvezke, penkala, ovijalni papir, svinčnike, …
Ker zame vedno september pomeni tudi neko novo obdobje.
Ker imam rada nove začetke.
Ker imam rada jutranje meglice.
Ker imam rada moje gumijaste rdeče škornje z belimi pikami.
Ker grem rada na sprehod v dežju.
Ker imam rada toplo pozno popoldansko sonce.
Ker se rada z melanholijo spominjam minulega poletja.
Ker ima rada prve odpadajoče liste.
Ker imam rada anemone.
Ker rada delam šopke z jesenskega cvetja.
Ker rada prižigam svečke.
Ker imam rada moje oxford čevlje.
Ker grem rada po kostanj z babico.
Ker imam rada grozdje.

Ker rada živim.

IMG_20170904_193504_483

Zakaj imam rada “morje”?

Ležanje.
Vpijanje sočnih žarkov.
Branje knjig.
Poslušanje zvoka valov, otroškega smeha in italijanskega jezika.
Lasje speti v razmršen čop.
Mir.
Svoboda.
Stopala zakopana med kamenčke in pesek.
Zaprte oči.
Ni nikogar.
Ni ljudi.
Ni vprašanj:
Kdaj se boš poročila? Kdaj boš imela otroke? Zakaj ne hodiš k maši?  Koliko imaš plače? Koga boš volila? Kaki avto voziš?

 

Vsi rabimo čas, ko nam ni mar za če-je, kdaj-e in zakaj-e, ko smo neobremenjeni in sproščeni. Ženske rabimo tudi čas, ko nam ni mi mar za celulit, dieto in stare kopalke. Moški rabijo čas, ko jim je vseeno za umazan avto, nepokošeno zelenico in sive lase.

Zame je ta čas na morju.
Zate je lahko v gorah, pri teti v Nemčiji ali na vikendu pod brajdami…
Vseeno je kje.
Pomembno je le, da je.