Savoring

Ve kdo kaj je savoring?
Tisti, ki veste, kako bi to prevedli v slovenščino?
Jaz ne vem, zato sem pustila naslov objave kar savoring.
Torej, za kaj se gre?

Savoring je kapaciteta človeka, da je prisoten, da ceni in da daje pomen pozitivnim izkušnjam v svojem življenju. Gre za to, da naše misli in vedenje uporabimo, da povečamo intenzivnost, trajanje in vrednost naših pozitivnih življenjskih izkušenj. Ta pojem spada v področje pozitivne psihologije, ki je žal malo zlorabljena, ampak ima dober namen, saj ne govori le o spoprijemanju z neprijetnimi čustvi o čemer je običajno največ govora.

Po domače bi lahko rekli, da je savoring “konzerviranja občutkov sreče”, ki pa lahko poteka na različne načine.
Ena od tehnik, ki je meni zelo pri srcu, je razvijanje fotografij in lepljene le teh v album.
Ja, jaz sem ena tista old school, predpotopnih oseb, ki še vedno fotografije razvija in jih razporeja v albume.

Tako pri srcu mi je,IMG_20171122_184331_421.jpgker gre za cel proces:  fotografiranje je tako ali tako moj hobi; izbiranje fotografij za razvijanje; kdaj tudi oblikovanje; pričakovanje, da prispejo; sortiranje po datumih oz. mesecih; razporejanje in lepljenje v album; ujemanje velikosti in barv; ter na koncu še opremljanje s podnapisi, naslovi in datumi.

Ko izbiramo fotografije, izdelujemo album ali kasneje listamo po albumu, se spominjamo prijetnih dogodkov, obujamo stare spomine, podoživljamo prijetne dogodke, se ob tem tudi smejimo, te spomine s kom delimo – vse to v nas vzbudi prijetne občutke.

 

Poskusite kdaj tudi vi, menim, da vam ne bo žal.

Sicer res vzame čas, da pa tudi toplino v srcu.

 

September

September je za te stvari, da ti vzame vse kar te boli … prepevajo Melodrom v eni izmed mojih ljubših slovenskih pesmi.

September je moj najljubši mesec. Zakaj?

Ker sem bila ena izmed tistih redkih otrok, ki je komaj čakal, da se prične šola. Ker sem vedno imela in še vedno imam rada vse, kar je povezano s papirjem – knjige, zvezke, penkala, ovijalni papir, svinčnike, …
Ker zame vedno september pomeni tudi neko novo obdobje.
Ker imam rada nove začetke.
Ker imam rada jutranje meglice.
Ker imam rada moje gumijaste rdeče škornje z belimi pikami.
Ker grem rada na sprehod v dežju.
Ker imam rada toplo pozno popoldansko sonce.
Ker se rada z melanholijo spominjam minulega poletja.
Ker ima rada prve odpadajoče liste.
Ker imam rada anemone.
Ker rada delam šopke z jesenskega cvetja.
Ker rada prižigam svečke.
Ker imam rada moje oxford čevlje.
Ker grem rada po kostanj z babico.
Ker imam rada grozdje.

Ker rada živim.

IMG_20170904_193504_483

Zakaj imam rada “morje”?

Ležanje.
Vpijanje sočnih žarkov.
Branje knjig.
Poslušanje zvoka valov, otroškega smeha in italijanskega jezika.
Lasje speti v razmršen čop.
Mir.
Svoboda.
Stopala zakopana med kamenčke in pesek.
Zaprte oči.
Ni nikogar.
Ni ljudi.
Ni vprašanj:
Kdaj se boš poročila? Kdaj boš imela otroke? Zakaj ne hodiš k maši?  Koliko imaš plače? Koga boš volila? Kaki avto voziš?

 

Vsi rabimo čas, ko nam ni mar za če-je, kdaj-e in zakaj-e, ko smo neobremenjeni in sproščeni. Ženske rabimo tudi čas, ko nam ni mi mar za celulit, dieto in stare kopalke. Moški rabijo čas, ko jim je vseeno za umazan avto, nepokošeno zelenico in sive lase.

Zame je ta čas na morju.
Zate je lahko v gorah, pri teti v Nemčiji ali na vikendu pod brajdami…
Vseeno je kje.
Pomembno je le, da je.

Srečno in zdravo leto 2017

V prejšnji objavi sem vam v novem letu zaželela veliko napak. Ker se to malo kontroverzno sliši in ker velikokrat ob stisku rok ni časa za daljšo razlago voščila, sem standardno, kratko in jedrnato, želela vsem srečno in zdravo novo leto.

Srečno in zdravo pa ni samo od sebe, ampak se moramo za to tudi malo potruditi.

Zdravnica nisem, zato težko izdam  recept za zdravje (sploh, ker mi ob pisanju te objave delajo družbo robčki, čaj z medom in aspirin plus c).
Sem pa psihologinja, zato bom z vami delila 4 rituale,  objavljene v reviji Time, ki bi naj (glede na rezultate raziskav nevroznanstvenikov) pripomogli k temu, da boste bolj srečni.

1. Bodite hvaležni

Antidepresivi ali “tabletke sreče” delujejo tako, da vplivajo na hormonsko ravnovesje v naših možganih. Na ravnovesje naših hormonov pa lahko
vplivamo tudi tako, da smo hvaležni, saj se nam s tem zviša nivo serotonina. Ko razmišljamo o stvareh za katere smo hvaležni, se osredotočamo na pozitivne vidike našega življenja. S tem ko smo hvaležni, niso srečni samo naši možgani, ampak ima lahko to tudi pozitiven učinek na naše odnose – večkrat se lahko zahvalimo bližnjim oz. tistim, ki nam veliko pomenijo.
Seveda smo včasih res na tleh in se nam zdi, da v našem življenju ni ničesar za kar bi bili hvaležni. Ampak to nas ne sme odvrniti od tega, da bi razmišljali o tem, saj je ravno proces – iskanje stvari za katere smo hvaležni, tisti, ki je pomemben.

2. Poimenujte svoja čustva

Veste, da se počutite slabo. Ampak kako slabo? Poimenujte ta slabo. Je to žalost? Jeza? Zaskrbljenost?
Zavestno prepoznavanje čustev namreč lahko zmanjša njihove neprijetne učinke, saj vemo, da potlačevanje naših čustev ni dobro. Da bi zmanjšali fizične odzive pri doživljanju čustev, je dovolj, če uporabimo par besed, da opišem to čustvo.. lahko je to metafora ali poenostavljen opis izkušnje. S tem namreč aktiviramo določene procese v možganih, ki vplivajo na zmanjšanje delovanja predelov, ki so “odgovorni” za doživljanje neprijetnih čustev.

3. Sprejemajte odločitve

Ste že kdaj sprejeli neko odločitev in se potem počutili, kot da se vam je odvalil kamen od srca? To sploh ni naključje, saj je podlaga v možganih. Odločanje vključuje oblikovanje želja in postavljanje ciljev – kar je del  možganskih procesov, ki vplivajo na pozitivne občutke, hkrati pa vplivajo tudi na zmanjšanje skrbi in anksioznosti.
S tem, ko sprejemamo odločitve, se spremeni dojemanje sveta – spoznamo, da smo sposobni najti rešitev za naše težave in se na tak način tudi pomirimo.
Odločanje pa je seveda zahteven proces. Kakšne odločitve bi naj sprejemali?
Sprejemajte dovolj dobre odločitve. Ne smemo se truditi le za 100% najboljšo odločitev. Vsi vemo, da je stremenje za popolnostjo lahko zelo stresno. Želja po tem, da bi bili popolni, preplavi naše možgane s čustvi in lahko povzroči občutek, da je to izven našega nadzora. Ko pa sprejmemo odločitev, se naši možgani počutijo, kot da imamo kontrolo. Občutek, da imaš kontrolo nad nečim, pa zmanjša stres, hkrati pa tudi poveča užitek.

4. Dotikajte se

Odnosi so zelo pomembni pri doživljanju sreče. Rabimo ljubezen, sprejemanje in razumevanje drugih. Če tega ni, je lahko zelo boleče.
V eni od raziskav so ugotovili, da pet objemov na dan, v štirih tednih, lahko zelo poveča naše doživljanje sreče. Pri objemu, še posebej dlje trajajočem, se sprošča nevrotransmiter in hormon oksitocin, ki je znan kot “hormon ljubezni”, saj povzroča navezanost, sproščenost, umirjenost… Ena od primarnih poti za sproščanje oksitocina je
namreč dotik. Seveda ni vedno primerno, da se dotikamo ljudi okrog nas, ampak manjši dotiki, kot so stisk roke, trepljaj so čisto sprejemljivi.
Če nimate nikogar s kom bi se lahko objeli, pojdite na masažo. Pokazalo se je namreč, da masaža poveča nivo serotonina za 30%. Prav tako masaža lahko pomaga pri zniževanju stresnih hormonov in povečevanju nivoja dopamina.

Na koncu lahko ugotovimo, da je vse medsebojno povezano. Hvaležnost izboljša spanec. Dober spanec zmanjšuje bolečine. Manj bolečin izboljša razpoloženje. Izboljšano razpoloženje zmanjša anksioznost, kar izboljša naš fokus in načrtovanje. Osredotočenost in načrtovanje nam pomagata pri odločanju. Sprejemanje odločitev zmanjšuje zaskrbljenost in izboljša zadovoljstvo. Ko smo zadovoljni vidimo v našem življenju več vsega, za kar smo hvaležni, kar spet povzroči spiralno delovanje. Zadovoljstvo verjetno vpliva tudi na motivacijo za druženje in rekreacijo, kar nas spet dela bolj srečne.

Mnenje drugih

Ko nekdo reče, da mu je vseeno kaj si drugi mislijo o njem oz. njej, sem vedno malo skeptična. Menim, da nihče od nas ni čisto brez teh skrbi. Res je, da te skrbi niso tako prisotne kot so npr. v mladostništvu, ko imamo cel čas občutek, kot da smo na odru in vsi gledajo ter govorijo samo o nas. Dvomim, da se kasneje, ko smo odrasli, lahko popolnoma znebimo teh skrbi. Ne gre toliko za skrbi v polnem pomenu besede, ampak to, da nam je pomembno kaj si drugi mislijo o nas. Vsak od nas  želi, da bi “izgledal” dobro v očeh drugi, vsak si želi biti cenjen, razumljen in spoštovan. Zato verjetno vsaj tu in tam pomislimo, kaj si  drugi mislijo o nas.. me imajo za dobro osebo? 

Nenehna skrb, da bi v očeh drugih izgledali dobro, pa lahko povzroči veliko “trpljenja” v našem  vsakdanjem življenju. Skrbi nas, če smo pravilno oblečeni, kakšna je naša postava, kakšni so naši lasje (ali pomanjkanje las), če bo kdo opazil naš novi avto, če se bo kdo smejal našemu pisanju, če bo kdo lajkal naše slike ali objave na Fb… vse te majhne vsakodnevne skrbi pa jemljejo toliko naše energije.

Vendar je dejstvo, da ne moremo kar pozabiti na vse te naše misli oz. skrbi, ki se nam vsakodnevno pojavljajo. Lahko rečemo sami sebi, da mnenje drugih ni pomembno ali da nihče posebej ne razmišlja o nas, ampak to ne bo ustavilo naših možganov, da ne bi še naprej “skrbeli”.

Torej, kaj pa lahko storimo?

Veliko je že, če se zavedamo tega kar sem do sedaj napisala. Da se zavedamo, da te skrbi in strahovi niso dejstva,  ampak si jih lahko predstavljamo kot jutranje meglice, ki se pojavijo in potem tudi izginejo. Samo gledamo jih, ne pripisujemo pa jim nekega pomena. Lahko pomislimo tudi kaj je za temi mislimi: sem vredna oseba, z dobrimi nameni, ki si samo želi biti ljubljena in cenjena. Ne glede na to, kar si ostali mislijo o nas, smo vedno tudi sami s sabo in naša vrednost je zmeraj z nami.

 

Prebujanje pomladi

Kaj me osreči, drugič? 

2. Narava

Ko sem se včeraj zjutraj zbudila, sem najprej odprla okno… in zavohala pomlad. Jaz se vedno znova čudim kako mogočna je narava..letni časi, rastline,živali, morje, sonce, nebo, luna, oblaki.. Žal velikokrat te stvari jemljemo kot samoumevne, pa mogoče niso. Danes popoldne je bil eden lepših popoldnevov kadarkoli… bila sem sama s sabo, v moji najljubši dolini, žuborenje potočka, ptičje petje, vonj zvončkov, okrog mene same bukve, zgoraj modro nebo. Tako malo je lahko potrebno, da smo srečni.

 

Lepi trenutki v 2015

Novo leto spet začenjam s projektom. 20151231_160818Lansko leto sem poleg projekta blog – Psiho drobtinice, pričela tudi z zbiranjem dobrih,lepih,srečnih, veselih, pogumnih… trenutkov – vseh tistih majhnih stvari, ki so tako zelo pomembne. Trenutek, ki se me je še posebej dotaknil, sem bila zanj hvaležna in ga nisem želela pozabiti, sem zapisala na listek, zraven napisala datum in ga vrgla v kozarec za shranjevanje teh trenutkov.
Ob koncu leta sem seveda ta kozarec odprla in prebrala listke, ki so se nabrali tekom celega leta. Vseh skupaj je bilo 80, najmanj v avgustu, največ v novembru. Vzela sem si čas in obujala te trenutke, spomine, podoživljala občutke… Ob prebiranju listkov tako spoznavaš katere stvari ali trenutki te osrečujejo, kdo je bil ob tebi v teh srečnih trenutkih, kaj te je največkrat osrečilo…. Kozarec ali škatla za shranjevanje lepih trenutkov je res super projekt, ki ga bom nadaljevala tudi v novem letu.

V naslednji objavi bom več napisala o tem, zakaj je pomembno, da želimo ohraniti te trenutke, da smo hvaležni.