Pismo božičku

Čez en teden je božič.  Odrasli, pišete božičku? Ali je to rezervirano samo za otroke?

Na instagramu sem to že spraševala in ugotovila, da večina ne piše več pisem. Jaz sem se odločila, da bo letos drugače. K temu me je spodbudil moj nečak Vid, ki me je prejšnji teden s takim iskrenim zanimanjem vprašal: “Mateja, si že pisala božičku?” Jaz pa v zadregi. Sploh nisem znala odgovoriti, kaj naj tri letniku rečem, zakaj ne pišem božičku? Darila si namreč želim, ravno tako kot on. In potem sem se zlagala in sem rekla, da sem mu pisala – pa mu takrat še nisem. Sem mu pa danes, par dni kasneje. Ker, zakaj pa odrasli ne bi pisali božičku?

20191210_151145.jpg

Pogodba

V nedeljo zvečer sem do konca prebrala knjigo Pogodba, ki jo je napisala Mojca Širok, verjetno večini znana kot novinarka na naši nacionalni televiziji. Še danes imam cmok v grlu, ki je nastal, ko sem zaprla zadnjo platnico. Ne bom povedala zakaj. Lahko povem, da zadnje dni veliko razmišljam o zaupanju. Zaupanju do drugih, najbližjih in neznanih, o zaupanju sebi. Želim si verjeti, da je dobro, če ne dvomim in zaupam, vendar pa sem potem vse prevečkrat razočarana.

Kaj mislite oz. kakšne izkušnje pa imate z zaupanjem vi? “Trust no one.” ?

20190529_191345.jpg

 

Kako si?

Za vas imam čisto enostavno vprašanje z željo, da si odgovorite čim bolj iskreno.

Kako si?

Kako pogosto vprašate sami sebe kako se počutite?

Vam je pomembno, da veste oz. ozavestite to kako se počutite?

20190512_123007.jpg

Moje današnje počutje je ponazorjeno s to fotografijo – zvita sem v klobčič.