Kdo si?

Na prvi pogled enostavno vprašanje. Kako bi odgovorili nanj?

Enkrat sem vas že spraševala, kako bi odgovorili nanj, če ne smete navesti imena, poklica, družine, …?

To, kdo smo, je veliko več kot to, kako nam je ime, kako izgledamo, od kod prihajamo in kaj smo po poklicu … Da bi bil odgovor na to vprašanje lažji, sem vam pripravila delovni list na petih straneh, ki vam lahko pomaga pri samoraziskovanju. Lahko imate veliko raznoraznih izkušenj, se razvijate in spreminjate na različnih področjih, vendar ni nujno, da se vsega tega tudi zavedate. Samozavedanje se dogaja skozi refleksijo. Morate si vzeti čas, stopiti »ven iz sebe« in tako pogledati nase.

Delovni list dobite tako, da mi sporočite svoj mail. Lahko ga vtipkate ob vstopu na spletno stran, lahko se prijavite na desni, lahko pa mi mail posredujete v zavihku KONTAKT zgoraj.

Vprašam te, kako si?

Vprašajo te …
koliko si star,
katero šolo si končal,
kaj delaš
in kakšno imaš plačo.

Vprašajo te …
kako ti je ime,
kako te kličejo,
kje si doma
in kateri si.

Nihče te ne vpraša, kako si.

Vprašajo te vse tisto,
kar ne bi bilo potrebno,
pa je toliko drugih, dobrih vprašanj.

Na primer, če rad bereš.
Če imaš koga rad in
kdaj si se nazadnje iskreno od srca nasmejal?

Koliko pristnih objemov si v življenju dal?
Koliko pristnih objemov si prejel?

Koliko od 1 do 10 si želiš početi kaj drugega?

Če ti je všeč, ko se stuširan uležeš v posteljo s svežo posteljnino?

Kdaj si se nazadnje napil?
Kdaj si nazadnje rekel “rad te imam”?
Če si že komu napisal pismo na roke?
Kaj misliš o poeziji?
Katera je tvoja najljubša hrana?
Ob katerem filmu si jokal?
Česa se bojiš?
Gledaš kdaj zvezde?
Če koga pogrešaš ?

Ali enostavno samo …

Kako si?

wp-1580845440361.jpg

Pismo božičku

Čez en teden je božič.  Odrasli, pišete božičku? Ali je to rezervirano samo za otroke?

Na instagramu sem to že spraševala in ugotovila, da večina ne piše več pisem. Jaz sem se odločila, da bo letos drugače. K temu me je spodbudil moj nečak Vid, ki me je prejšnji teden s takim iskrenim zanimanjem vprašal: “Mateja, si že pisala božičku?” Jaz pa v zadregi. Sploh nisem znala odgovoriti, kaj naj tri letniku rečem, zakaj ne pišem božičku? Darila si namreč želim, ravno tako kot on. In potem sem se zlagala in sem rekla, da sem mu pisala – pa mu takrat še nisem. Sem mu pa danes, par dni kasneje. Ker, zakaj pa odrasli ne bi pisali božičku?

20191210_151145.jpg