Prijaznost

Včeraj je bil svetovni dan prijaznosti. Prijaznost ima po mojem mnenju zelo oguljena in zlorabljen pomen. Zdi se mi celo, da veliko ljudi vidi prijaznost kot slabost. Prijaznost niso polna usta lepih besed. Prijaznost so majhna naključna dejanja, zaradi katerih se dobro počutijo drugi, hkrati pa se dobro počutimo tudi sami.

Za mene je prijaznost kot oblačilo, ki si ga oblečem vsaki dan. Nisem prijazna samo takrat ko je to potrebno oz imam neke koristi od tega. Nisem prijazna, ker želim biti všečna ali ugajati drugim. Taka sem in drugače ne znam, niti nočem. Verjamem, da se s prijaznostjo tudi nekam pride. To dokazujejo ljudje, ki so prav tako prijazni. Zato bom ostala ista, prijazna.

Zakaj ne bi bili prijazni, če nas to nič ne stane?

Hkrati pa nam lahko tudi koristi – teh pet koristi spodaj je izpostavil biokemik David Hamilton:

 

  • Prijaznost osrečuje. Ko naredimo nekaj lepega za drugo20171112_132527.jpg osebo, se počutimo dobro, ker globoko v sebi vemo, da je prav, da smo to naredili. Še več, v naših možganih se tvori “hormon sreče”, dopamin, nekakšna naravna droga, zaradi katere se dobro počutimo.
  • Prijaznost je dobra za srce. Čustvena toplina sprošča oksitocin, “hormon crkljanja”, ki razširi krvne žile, kar zniža krvni tlak in znižuje nivoje stresa, kar je dobro za vaše srce.
  • Prijaznost upočasnjuje staranje. Oksiotcin namreč znižuje število prostih radikalov in vnetij v kardiovaskularnem sistemu – ključnih dejavnikov, ki prispevata k staranju.
  • Prijaznost izboljša naše odnose. Zmanjša čustveno odtujenost, saj se takrat, ko smo prijazni, počutimo bolj povezane z ostalimi. To izvira iz časa naših prednikov, ki so nujno morali sodelovati, če so želeli preživeti.
  • Prijaznost je nalezljiva. Kot da bi valovala – če si prijazen to navdihne druge, da so tudi oni prijazni, kar spet valovi dalje.

10.oktober – Dan duševnega zdravja

Letošnje geslo svetovnega dneva duševnega zdravja je »Duševno zdravje na delovnem mestu«. Posvečen je ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost tako družbe kot delodajalcev, pomembna pa je tudi skrb in odgovornost posameznika.

Delo je poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi delo razvijamo in uresničujemo svoje potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja.

Delovno mesto je lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja – če zaposleni doživljajo pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, če imajo podporo sodelavcev, če se lahko pri delu kreativni itd.

Delovno mesto pa ima lahko tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Predvsem, če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje odločitev, če gre za slabe delovne pogoje (hrup, svetloba, temperatura, slab zrak ipd.), negotovo zaposlitev, nasprotujoče si zahteve in konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih..

Kaj ste danes naredili za svoje boljše duševno zdravje?22196339_10155867831898923_1431594930331211067_n

 

Telesa

Poletje je tu. Meni pa spet ni uspelo shujšati. Rdeči alarm.b938e3dfa42583d710e44162a3c1159d
Kaj narediti, da bo moja postava primerna za kopalke?

Možnosti je več. Lahko rečem k*** gleda in od žalosti spraznim banjico Planice, ki me čaka v zamrzovalni skrinji, lahko naročim kapsule s katerimi v 14 dneh izgubiš 20 kg, lahko grem telovadit z upanjem, da se bo čimprej kaj poznalo, lahko pa se enostavno sprejmem takšna kot sem. Odločitev je težka.

Zakaj nam je tako pomembno kako izgledamo?

Telo je na nek način nosilec našega jaza in naše osebnosti. Zaradi značilnosti, ki so vidne navzven ljudi vidimo kot posebne in različne ter jih dojemamo kot edinstvene posameznike. Velikokrat si na podlagi izgleda ustvarimo mnenje tudi o osebnosti človeka. Ampak saj vemo, da so lepi ljudje dobri, grdi ljudje pa slabi, samo v pravljicah?
Mislim, da smo malo preveč obsedeni z našimi telesi. Za kar pa nismo sami krvi, saj nas v to sili današnji svet. Modna, kozmetična in športna industrija, nam skoraj vsako leto postavljajo nove trende, kako bi naj izgledali. V naši zahodni kulturi velja, da je nujno biti lep in privlačen za srečno, ljubezni polno in uspešno življenje. To pa potem vodi v konflikt v nas: imamo predstavo kako bi naj izgledali in pa dejansko stanje kako izgledamo.
0e510466dc1feadd0a583edcb1866b0aVelikokrat smo nezadovoljni s celim telesom, včasih samo z določenim delom telesa. Vedno pa najdemo kaj kar nam ni všeč in bi to radi popravili. Zato se poslužujemo raznoraznih  shujševalnih pripravkov, ki obljubljajo nemogoče, kupujemo kozmetične pripomočke in oblačila, ki nas bodo polepšali … na koncu smo pa še zmeraj nezadovoljni.

Torej, kaj narediti?
Sprejmimo se.
Kakšen brezvezen odgovor, kajne?

Ampak, kaj bi rekli najboljši prijateljici oz. prijatelju?
“Ne sekiraj se, saj pa si v redu.”

 

 

Dejstvo je, da popolnosti ni in da vsak od nas najde nekaj zaradi česar ni popoln. Zavedati se moramo, da smo določene fizične značilnosti podedovali, nekaj pa jih lahko sami oblikujemo in je tudi pomembno da jih. Moramo skrbeti zase, saj imamo samo eno telo. Če smo predebeli, lahko to pomeni tudi veliko zdravstveno tveganje, ne gre samo za vprašanje izgleda. Tako kot povsod, je tudi tukaj treba najti neko mero zdrave pameti.
Sama menim, da je življenje prekratko, da bi tehtala koruzne kosmiče in da je vrednost mojega telesa večja, kot je velikost mojih kavbojk.

Narava

Paradoks modernega časa… ljudje smo veliko bolj veseli in srečni zunaj, v naravi, kot pa notri, v naših hišah in stanovanjih, pa kljub temu v naravi preživimo zelo malo časa.

IMG_20170513_192614_212

IMG_20160518_201846

Pozitivne učinke preživljanja časa v naravi so ugotovili v več študijah. Na Japonskem so celo v eni izmed njih ugotavljali, če je razlika med sprehodom v gozdu in sprehodom po parku v mesti. Merili so različne pokazatelje povezane s stresom. Ugotovili so, da ima sprehod v gozdu pomemben pozitiven učinek saj zmanjšuje nivo kortizola, našega stresnega hormona, zmanjša aktivnost simpatičnega živčnega sistema ter zmanjšuje krvni tlak in srčni utrip. Poleg teh učinkov pa preživljanje časa v naravi lahko poveča našo ustvarjalnost in zbistri naše misli. Po domače; narava umiri naše preveč stimulirane možgane, sproščeni možgani pa funkcionirajo bolje. Poleg vseh teh dokazov in študij pa izhajajmo tudi iz lastnih izkušenj. Kje se počutimo bolje, na stolu pred računalnikom ali na sprehodu ob reki?

IMG_20170514_195851_567

 

Menim, da narava lahko pomembno vpliva na to, kako razmišljamo in kako se počutimo, zato želim, da se večkrat izgubimo v naravi in se tam tudi najdemo.

Kako se soočati s stresom?

O stresu je bilo že toliko povedanega in napisanega, da sploh ne vem kje začeti. Za uvod bom izpostavila tisto, o čemer  mislim, da se v povezavi s stresom ne govori ali piše toliko… Zdi se mi, da se stresu dela tudi krivica, saj je dežurni krivec za skoraj vse težave vsakdanjega življenja. Kar pa ni nujno res… gneča na cesti, ko se vozimo domov iz službe še nebi smela pomeniti, da smo pod stresom. Ljudje velikokrat napačno rabimo besedo stres za stresorje.. stresor je nekaj kar nam povzroči stres, je vsak dražljaj, ki nam poruši ravnovesje organizma. Šele od naše ocene oz. interpretacije tega stresorja je odvisno ali bomo pod stresom ali ne. O stresu govorimo, ko so zahteve, ki jih pred nas postavljajo delo, šola, študij, odnosi, … večje, kot je naša sposobnost, da se spoprimemo z njimi.

V določenih okoliščinah je določena mera stresa lahko tudi pozitivna, saj nas spodbudi in nam da energijo, da se prebijemo skozi težke situacije, kot je npr. izpit na faksu ali opravljena naloga do roka. Poznamo torej tako negativen kot pozitiven stres. Ta pozitiven je velikokrat spregledan. Tudi jaz bom o pozitivnem stresu pisala kdaj drugič in se bom raje posvetila temu, ki nam povzroča toliko težav.

Največkrat se o stresu govori z negativnim prizvokom, saj se prevelika količina stresa lahko odraža v našem zdravstvenem stanju, tako fizičnem kot psihičnem. Kronični stres, ki mu ne namenimo pozornosti in ga ne poskusimo na nek način zmanjševati, se lahko prične odražati v resnih zdravstvenih težavah kot so nespečnost, anksioznost, visok krvni tlak, bolečine v mišicah, zmanjšana odpornost… Raziskave so pokazale, da lahko stres prispeva k razvoju večjih bolezni, kot so bolezni srca, depresija in debelost.

S pozitivnim, zdravim pristopom k uravnavanju stresa, lahko zmanjšamo veliko od teh zgoraj naštetih negativnih posledic. Vsak od nas je drugačen, zato so tudi načini za zmanjševanje oz. spoprijemanje s stresom različni. Nekateri ljudje se sprostijo s hobiji, z vrtnarjenjem, drugi s poslušanjem glasbe, tretji s športom, medtem ko pa nekateri najdejo olajšanje v dejavnostih kjer se umirijo in so sami s sabo: meditacija, joga, sprehodi..
Sama spadam v to kategorijo in ni boljšega občutka kot je biti sama s sabo, na sprehodu v naravi, poslušati šumenje reke, opazovati ptice, imeti veter v laseh..

Predstavljam pet tehnik, za katere so je pokazalo, da v največji meri pomagajo pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, tako kratkoročno kot dolgoročno.

1. Odmik od stresorjev
To se seveda sliši malo za ušesa privlečeno, saj je težko kar “oditi” od velikega projekta s katerim se ukvarjate v službi ali od jokajočega otroka ali vedno večjega minusa na bančnem računu… Toda, ko dovolimo sami sebi narediti korak vstran in si dopustimo imeti čas za nekaj drugega,nam lahko da to nov pogled ali pa se počutimo manj obremenjeni. Ne govorim o tem, da bi se izogibali stresorjem, ampak želim pokazati, da lahko 20 minut, ko se odmaknemo oz. si vzamemo čas zase, zelo pomaga.

2. Redna športna aktivnost
Vedno več je raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke športne aktivnosti, tako na fizično kot psihično počutje. Redna  aktivnosti ima predvsem dolgoročne pozitivne učinke. Čeprav nam lahko tudi 20 minutni sprehod, tek, plavanje ali ples sredi stresnega tedna, nudi neposreden pozitiven učinek, ki traja več ur po sami aktivnosti.

3. Nasmeh in smeh
Naši možgani so povezani z našimi čustvi in obraznimi izrazi. Ko so ljudje pod stresom, se to velikokrat odraža na njihovih obrazih. Zato lahko le nasmeh ali malo daljši smeh pomaga sprostiti napetosti  in izboljša počutje v trenutni situaciji.

4. Podpora bližnjih
Pokličite prijatelja oz. prijateljico, pošljite sms ali email… Ko delimo naše skrbi in občutke z drugo osebo nas lahko to zelo razbremeni in nam pomaga. Seveda je pri tem pomembno, da osebi s katero se pogovarjamo, zaupamo in imamo občutek, da nas razume in spoštuje.

5. Čuječnost, meditacija in sproščanje
Meditacija in čuječnost nam pomagata, da se sprostimo in fokusiramo. S čuječnostjo si lahko pomagamo priti do novih pogledov, razvijamo sočutje in odpušačnje, tako do drugih kot do samih sebe. S prakticiranjem katere od tehnik meditacije ali sproščanja, lahko izrazimo čustva, ki so v telesu povzročala tudi negativne fizične učinke stresa. Podobno kot pri vadbi, se je tudi pri meditaciji pokazalo, da ima že kratka meditacija takojšnje pozitivne vplive na naše počutje.
O meditaciji, tehnikah sproščanja in čuječnosti pa več v naslednjih objavah.

Dan duševnega zdravja

 

Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja (10.oktober) je DOSTOJANSTVO V DUŠEVNEM ZDRAVJU: PSIHOLOŠKA PRVA POMOČ ZA VSE. Svetovna fed
eracija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske.

Kdaj sploh govorimo o duševnem zdravju?

WHO definira duševno zdravje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Duševno zdravje je širok koncept, ki vključuje tako pozitivno duševno zdravje (»positive mental health«), npr. dober odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivno samopodobo, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami, kot negativno duševno zdravje (»ill mental health«), npr. duševne bolezni. Kot velja za osnovno opredelitev zdravja, tudi duševno zdravje pomeni mnogo več kot le odsotnost duševne bolezni. Duševno zdravje je bistveno za našo zmožnost percepcije, razumevanje in interpretacije okolja, ki nas obdaja, pa tudi za mišljenje, govor in medsebojno verbalno in neverbalno komunikacijo. Bistveno je tudi za našo sposobnost oblikovanja in vzdrževanja odnosov ter za naše vsakdanje življenje v različnih družbah in kulturah, v katerih živimo. Duševno zdravje se oblikuje v družinah, šolah, na javnih krajih in na delovnih mestih; je rezultat tega, kako nas drugi obravnavajo in kako mi obravnavamo druge in sami sebe.

Na pomen prve psihološke pomoči sem opozorila že lani, ko sem z vami delila TED talk psihologa Guya Wincha.

Vsi vemo nalepiti obliž na krvavečo rano, zelo težko pa najdemo besede za človeka ki je v stiski. “Saj bo bolje” in “vse bo v redu” ne delujeta. Veliko lahko naredimo že z deset minutnim pogovorom v katerem našemu sogovorniku namenjamo vso našo pozornost, smo res tukaj in zdaj ter ga aktivno poslušamo. Ko se z nekom iskreno pogovorimo in se zaupamo, se počutimo veliko bolje. Že sam pogovor sprosti napetost, ki se je nakopičila in počutimo se olajšano.

Ob dnevu duševnega zdravja želim, da bi se trudili  za duševno zdravje ne samo danes, ampak vseh 365 dni v letu.