V nedeljo

tumblr_pc6wtdwKPc1vx0xjio1_1280

V nedeljo si bom uredila življenje.
Oblekla bom novo posteljnino.
Zlikala in pospravila bom vsa oblačila.
V nedeljo bom zalila rože.
V nedeljo bom razmišljala o izletu na katerega bi lahko šla, pa nisva.
V mislih bom zaplavala v morju in potem počakala, da sonce posuši kapljice ne moji koži.
V nedeljo ne bom pogrešala tistega, kar sicer pogrešam.
V nedelji bom po dolgem času brala knjigo.
V nedeljo bom šla k maši.
V nedeljo bom večkrat rekla, rada te imam.
V nedeljo si bom uredila življenje.
V nedeljo bom…
če prej ne pride ponedeljek.

Piši mi na zeleno adreso poletja

20180702_171033.jpgPiši mi na zeleno adreso poletja.
Poljubi, ki mi jih pošiljaš, naj bodo zadnje večerne vesti.
Glavo imam polno nekakih čudnih sonetov,
a ni nikogar, da mi oprosti ali ne oprosti.

Danes so se spet nekaj razpisali okrog moje najnovejše zbirke.

Izmislili prave štorije o tem, kdo vse da name vpliva. 
Najbolj je name vplivala neka absolventka germanistike.
A to so zamolčali, kajti, zaboga, le koga to briga.

Kaj koga briga, da si zame Honolulu in Madagaskar in Meksiko,
zgodovina, ki sem navzdolž in počez jo predelal s krvjo.
Tvoje ime ni zašlo v prav noben leksikon,
ni te v nobeni enciklopediji, v nobenem “Kdo je kdo…”

Toda zame si vse. Kot vojaku prvi dan mira
postelja, solze in v vazi cvet.
Tvoje oči so mi edina lektira
v tem dnevu, ki je tu, da odide spet.

(Izet Sarajlić)

Beseda ne more

beseda ne more nikoli pomeniti dotika20180617_085338.jpg
poljub ne more nikoli zamenjati soneta
o poljubu in občutek na koži je neopisljiv
čeprav se nam večkrat zdi da vemo o čem

govorimo kadar ljubimo kadar odhajamo
kajti kdor ima zelo močno rad zelo močno
zapušča si mi rekla nekega jutra ko si zaspala
na moji roki in sem se bal premakniti da se

ne bi prebudila in prestrašila ko za hip ne bi
vedela ali letiš ali padaš ali sem jaz ob tebi
ali samo nekdo drug ki si ga že davno pozabila

beseda ostane nema kadar govori telo si rekla
in sem ti verjel kadar se poslavljaš ne smeš
paziti na besede lahko te prepričajo da ostaneš

si še rekla

Vinko Möderndorfer

Ta dan moraš živeti

 

IMG_20180611_203352_015.jpg

 

Naslednje jutro je tvoja zenica začudena nad jutranjo svetlobo sonca,
ki na pahljače pajčevine
izrisuje vsako kapljo rose posebej.
Ta dan moraš živeti.
Živeti ga moraš kot najmanjši ti,
z žalostjo skale,
z zadovoljstvom trave,
ga peti, dan za dnem.”


(Ko Un – Navkljub vsemu se moraš znova roditi)

Postdelovno popoldne

V poslušanje priporočam intervju z dr. Evo Boštjančič na moji najljubši radijski postaji Val 202. Eva Boštjančič je moja bivša profesorica, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na FF v Ljubljani.

https://val202.rtvslo.si/2018/05/sopotnik-v-postdelovno-popoldne-65/

Vem, da vsak sliši predvsem tisto, kar želi slišati. Jaz sem slišala veliko vsega kar že vem in je samo potrdilo moje razmišljanje oz. razmišljanje nas psihologov. Živimo v družbi, kjer je pomemben samo rezultat. Vendar pa je na poti do rezultata vedno vključen in sodeluje tudi človek. Človek s čustvi, potrebami, razmišljanjem, napakami, dobrimi in slabimi dnevi. Ker si vedno najprej človek s svojimi potrebami (fizičnimi in psihičnimi), ki se jih zavedaš ali pa tudi ne, venomer pa stremiš k njihovi zadovoljitvi. Šele za tem pride vse drugo.

78c850d013ba90f39b283d8aa18b82f9